Ko je Donald Trump novembra 2017 nazadnje prišel v Peking, mu je Xi Jinping odprl Prepovedano mesto za zasebno večerjo in pripravil pekinško operno predstavo. Ob rdečih preprogah so stali otroci z zastavicami. Kitajska je sprejem poimenovala “državni obisk plus”, izraza ni uporabila za nobenega tujega voditelja od leta 1949. Trump je Xija pred kamerami imenoval za zelo posebnega človeka. Obisk je prinesel za 250 milijard dolarjev poslovnih dogovorov. Manj kot leto pozneje je Trump na Kitajsko udaril s carinami in odnosi so razpadli.
Jutri zvečer bo Trump znova pristal v Pekingu. Tokrat ga spremlja 16 poslovnežev, ne 29 kot leta 2017. Med njimi so Elon Musk (Tesla), Tim Cook (Apple), Larry Fink (BlackRock), Jane Fraser (Citigroup) in Kelly Ortberg (Boeing). Jensen Huang, direktor Nvidie, ni bil povabljen. Bela hiša se je po poročanju Reutersa osredotočila na kmetijstvo in komercialno letalstvo, ne na čipe. Namesto Prepovedanega mesta bo na programu Tempelj nebes, stavba iz 15. stoletja, in državna večerja.
Trump prihaja sredi iranske vojne, s padajočo javnomnenjsko podporo in z racioniranjem goriva v Sloveniji, edini državi v EU s formalnimi omejitvami. Suzanne Maloney, podpredsednica programa za zunanjo politiko pri Brookings Institution, je za The Hill povedala, da je že sama podoba ameriškega predsednika, ki na vrh prihaja sredi najhujšega strateškega poloma v zadnjem obdobju, poseben trenutek. Po njenih besedah to korenito spreminja občutek o položaju Amerike v svetu. Analitiki iz Council on Foreign Relations ocenjujejo, da Xi prihaja v močnejšem položaju, ker je Kitajska od jeseni 2025 dokazala, da lahko z grožnjo ustavitve izvoza redkih mineralov prisili Washington k popuščanju.
Slovenija od 22. marca živi z omejitvijo na 50 litrov goriva na dan za osebne avtomobile in 200 litrov za podjetja in kmete. Vse, kar se bosta Trump in Xi dogovorila o iranski vojni in Hormuški ožini, se bo poznalo na slovenskih črpalkah. Ožina je od 28. februarja praktično zaprta, pred vojno je skoznjo dnevno prehajalo 20 odstotkov svetovne nafte. Mednarodna agencija za energijo govori o največji motnji v dobavi v zgodovini.
Trump bo od Xija zahteval, da Kitajska uporabi vpliv na Iran in pomaga odpreti ožino, hkrati pa preneha kupovati iransko nafto, ki po Washingtonovi oceni financira konflikt. Večina analitikov meni, da je takšen dogovor malo verjeten. Craig Singleton iz Foundation for Defense of Democracies je za The Hill strnil pričakovane rezultate v formulo: soja, Boeingova letala in trgovinski svet, a zagotovo ne preboj. Mira Rapp-Hooper iz Brookingsa je za isti medij ocenila enako: nič od pričakovanega ne podpira ideje o velikem dogovoru. A že sam signal o skupnem pritisku na odprtje ožine bi premaknil naftne trge. Ko je Trump v nedeljo zavrnil iranski mirovni predlog in dejal, da je premirje komaj še živo, je nafta v enem dnevu skočila na 104 dolarje za sodček.
Na mizi so redke zemlje. Kitajska nadzoruje 60 odstotkov svetovne proizvodnje in 90 odstotkov predelave mineralov, ki so ključni za električne avtomobile, baterije in elektroniko. Premirje o izvozu, sklenjeno lani, poteče oktobra 2026. Bruselj se boji, da bi Trump s Kitajsko sklenil dvostranski dogovor o dobavi, Evropa pa bi ostala zunaj. Slovenija je del evropske avtomobilske dobavne verige.
Tajvan ostaja najbolj nepredvidljiv del pogovorov. Trump je v ponedeljek napovedal, da bo z Xijem razpravljal o prodaji orožja Tajvanu in dodal, da ne verjame, da bo prišlo do konflikta. Peking želi od Washingtona jasno izjavo proti tajvanski neodvisnosti. Patricia Kim iz projekta Assessing China pri Brookingsu je za PBS povedala, da tudi če ne pride do formalnega premika v politiki, vedno obstaja tveganje, da Trump z nepremišljeno pripombo zamaje desetletja uveljavljenega diplomatskega jezika, ker ni človek, ki bi cenil nianse dolgoletne politične terminologije.
Eswar Prasad, profesor ekonomije na Cornellu in nekdanji vodja kitajske enote pri Mednarodnem denarnem skladu, je za CNBC povedal, da ves svet upa, da se bosta voditelja dogovorila vsaj o delu odprtih vprašanj in našla načine, da preprečita nadaljnje zaostrovanje pri preostalih. Chad Bown iz Peterson Institute for International Economics je bil kratek: vsakdo na svetu ima delež v izidu tega srečanja.
Pogovori se začnejo v četrtek zjutraj po pekinškem času. V ponedeljek, le tri dni po Trumpovem odhodu, Peking pričakuje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Xi Jinping bo v enem tednu gostil voditelja obeh velesil.
En odgovor
Verjamem v najboljši možen scenarij.