10 odstotnih točk razlike med Ameriko in Evropo, Slovenija je na napačni strani

BlackRock, ki upravlja skoraj 14 bilijonov dolarjev, je ta teden opisal svet, ki se cepi vzdolž ene same črte: energetske neodvisnosti. Ameriške delnice so od konca februarja pridobile 5 odstotkov. Evropske so v istem času izgubile 5 odstotkov. Razlika je 10 odstotnih točk v dveh mesecih in pol.

ZDA so neto izvoznik energije. Ko se nafta podraži, to za ameriško gospodarstvo ni šok, temveč prihodek. Za Evropo, ki uvaža večino energije, je vsak dolar več davek na rast. Slovenija je v tem razhajanju na napačni strani. Uvaža praktično vso nafto in plin. Nima polprevodniške ali AI industrije. A ECB ji dviguje obrestne mere zaradi šoka, ki ga ni povzročila.

Bloombergova anketa ekonomistov z začetka maja napoveduje dva dviga ključne obrestne mere ECB do septembra. Šestmesečni euribor, po katerem se ravnajo slovenski stanovanjski krediti s spremenljivo obrestno mero, je v maju pri 2,44 odstotka. Pred letom dni je bil pod 2 odstotkoma.

Ameriška inflacija je v aprilu dosegla 3,8 odstotka, najvišje od pomladi 2023. Evropska je pri 2,6 odstotka. A Fed ne bo dvignil obrestnih mer, ker je Amerika svoj problem ustvarila sama, s porabo in davčnimi olajšavami. Evropska inflacija je posledica zunanjega šoka, naftnega. In ravno zato mora ECB reagirati: da prepreči prehod energetskega šoka v plače.

Christine Lagarde ni ovinkarila. Na konferenci v Frankfurtu je marca dejala, da je ECB pripravljena dvigniti obrestne mere, tudi če se izkaže, da je skok inflacije začasen.

V Sloveniji je za 8,3 milijarde evrov stanovanjskih kreditov. V letu 2025 je bilo 89 odstotkov novih kreditov sklenjenih s fiksno obrestno mero. A starejši krediti, sklenjeni pred letom 2023 ali v obdobju negativnega euriborja, so še vedno vezani na variabilno obrestno mero. Koliko jih je, Banka Slovenije ne razkriva. Ocene se gibljejo okoli tretjine portfelja.

Ob trenutnem euriborju 2,44 odstotka in pribitku banke 1,5 odstotne točke znaša skupna obrestna mera 3,94 odstotka. Če euribor do konca leta doseže 3 odstotke, se dvigne na 4,5 odstotka. Za kredit 100.000 evrov na 20 let je to 50 evrov več na mesec. Za kredit 150.000 evrov, ki je bližje povprečju zadnjih let, je razlika 75 evrov mesečno ali 900 evrov letno.

Slovensko gospodarstvo je izvozno usmerjeno, glavni trg je Nemčija. Nemška industrija je v recesiji, šefica podjetja Trumpf Nicola Leibinger-Kammüller je ta teden opozorila na najhujše gospodarske razmere od konca druge svetovne vojne. Če se največji kupec slovenskih izdelkov krči, noben dvig obrestnih mer tega ne more nadomestiti.

BlackRock ugotavlja, da AI ne dviguje več vsega. Trg razločuje med podjetji, ki ogromne naložbe v podatkovne centre in čipe spreminjajo v dobiček, in tistimi, ki samo porabljajo. Sedem največjih tehnoloških podjetij v ZDA prispeva 55 odstotkov celotne pričakovane rasti dobičkov v tekočem četrtletju. Slovenija v tej tekmi nima igralca. Nima ne polprevodnikov, ne podatkovnih centrov, ne podjetja v AI dobaviteljski verigi. Krka že uporablja AI v razvoju zdravil. A to ni isto kot biti del verige, v katero teče kapital.

Vse to bi bilo obvladljivo, če bi vojna trajala mesec. Traja že dva in pol. BlackRock v poročilu dodaja: vse njihove ocene temeljijo na predpostavki, da se bo Hormuška ožina ponovno odprla. Če se to ne zgodi, niti ameriške delnice ne bodo varne. Za Slovenijo bi podaljšan konflikt pomenil vse naenkrat: dražjo energijo, višje obrestne mere, šibkejši izvoz. In nič, s čimer bi to pobotala.