Večja učinkovitost ali ohlajanje gradbeništva: Slovenija ustvarila petino manj odpadkov

V Sloveniji je bilo v prvem četrtletju zbranih skoraj petino manj odpadkov kot pred letom dni. Na prvi pogled gre za spodbuden okoljski podatek, vendar so za največji del padca odgovorni gradbeni odpadki, ki predstavljajo več kot tri četrtine vseh zbranih odpadkov.

Po podatkih statističnega urada je bilo med januarjem in marcem zbranih 1,98 milijona ton odpadkov, kar je 19 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Največji delež, kar 77 odstotkov vseh odpadkov, predstavljajo gradbeni odpadki, katerih količina se je zmanjšala za nekaj več kot petino.

Ker gradbeni odpadki običajno neposredno sledijo gradbeni aktivnosti, investicijam in infrastrukturnim projektom, tako velik padec odpira širše gospodarsko vprašanje. Manj odpadkov lahko pomeni bolj racionalno uporabo materialov, lahko pa tudi manj gradnje in manj projektov.

Na drugi strani statistika prinaša tudi spodbudne okoljske kazalnike. V prvem četrtletju je bilo zbranih 216.000 ton komunalnih odpadkov, kar je tri odstotke manj kot pred letom dni. Količina mešanih komunalnih odpadkov se je zmanjšala za 14 odstotkov, delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov pa je dosegel rekordnih 80 odstotkov.

To je največ od začetka spremljanja četrtletnih statistik leta 2022. Največji delež med ločeno zbranimi odpadki še naprej predstavljajo papir in karton, sledijo biorazgradljivi odpadki ter mešana in sestavljena embalaža.

Podatki kažejo nadaljnje premikanje slovenskega sistema ravnanja z odpadki proti recikliranju in stran od odlaganja. Za recikliranje je bilo predvidenih 645.000 ton odpadkov, kar je odstotek več kot v prvem četrtletju lani. Količina odpadkov, namenjenih odlaganju, se je medtem zmanjšala za 45 odstotkov, količina odpadkov za zasipanje pa za 34 odstotkov.

Tudi količina odloženih komunalnih odpadkov se je zmanjšala za četrtino. Praktično nespremenjena ostaja le količina odpadkov, namenjenih sežigu za energetske namene, ki je znašala nekaj več kot 20.700 ton.

Okoljski kazalniki se nedvomno izboljšujejo. Slovenija ustvarja manj mešanih komunalnih odpadkov, več jih ločeno zbira in nekoliko več reciklira.

Toda glavni razlog za skoraj petinski padec skupne količine odpadkov ni v gospodinjstvih, temveč v gradbeništvu. Ker gradbeni odpadki predstavljajo daleč največji del vseh odpadkov v državi, bo za razumevanje tega trenda pomembno spremljati tudi prihodnje podatke o gradbeni aktivnosti in investicijah.