Pentagon je prvič objavil uradni strošek operacije Epic Fury: večina denarja je šla za strelivo, a ocena ne vključuje popravil uničenih baz, ki bi skupni račun lahko podvojile. Medtem se bliža ključni rok za kongresno odobritev nadaljevanja spopadov.
Dva meseca po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran je Pentagon prvič javno objavil, koliko je vojna do zdaj stala. Vršilec dolžnosti finančnega nadzornika Pentagona Jules Hurst III je na zaslišanju pred odborom Predstavniškega doma za oborožene sile povedal, da je operacija Epic Fury stala približno 25 milijard dolarjev. Večji del te vsote je bil namenjen strelivu in raketam, ostalo pa operativnim stroškom, vzdrževanju in nadomestitvi opreme.
Vendar je ta ocena verjetno prenizka. Po navedbah treh virov, ki jih navaja CNN, dejanski stroški dosegajo med 40 in 50 milijard dolarjev, ko se prištejejo popravila ameriških vojaških baz, ki jih je Iran poškodoval v prvih dneh spopadov. Iranski napadi z raketami in droni so v 48 urah poškodovali najmanj devet ameriških objektov v Bahrajnu, Kuvajtu, Iraku, Združenih arabskih emiratih in Katarju. Uničeni so bili tudi radarji protiraketnega sistema THAAD v Jordaniji in letalo E-3 Sentry v Savdski Arabiji.
Obrambni minister Pete Hegseth je zavrnil odgovor na vprašanje, ali uradna ocena vključuje popravila baz. Demokratska kongresnica Margaret Goodlander ga je ostro kritizirala: po njenih besedah je nesprejemljivo, da po 60 dneh “izbrane vojne” Pentagon ne zmore predložiti osnovne razčlenitve porabljenega davkoplačevalskega denarja. Demokratski kongresnik Ro Khanna je 25-milijardno oceno označil za povsem nezadostno.
Hegseth je stroške zagovarjal z vprašanjem, koliko je vredno zagotoviti, da Iran nikoli ne pride do jedrskega orožja. Predsednik združenega štaba Dan Caine je v uvodnem govoru ocenil, da je Iran po dveh mesecih spopadov šibkejši in manj sposoben kot kadar koli v zadnjih desetletjih. V vojni je padlo 13 ameriških vojakov, 400 je ranjenih.
Pred sredo je bila znana le ocena iz marca, ko so predstavniki Pentagona kongresu sporočili, da je samo prvih šest dni spopadov stalo 11,3 milijarde dolarjev. Pentagon je Belo hišo zaprosil za odobritev zahtevka kongresu za več kot 200 milijard dolarjev dodatnega vojaškega financiranja.
Na zaslišanje je segel tudi spor med Hegsethom in demokratskim kongresnikom Sethem Moultonom. Ko je Hegseth kritike demokratov označil za “brezodgovorne, brezbrižne in poraženške besede, ki so propagandno darilo sovražniku”, ga je Moulton vprašal, ali je bil kongres brezbrižen tudi takrat, ko je Bushevi administraciji brez vprašanj izdal proste roke za Irak. Hegseth, ki je sam služil v iraški vojni, je primerjavo označil za napačno.
Poleg stroškov spopadov pa ameriške potrošnike prizadeva tudi cena nafte. Hormuzka ožina, skozi katero pred vojno dnevno pluje povprečno 129 ladij in prehaja petina svetovne pomorske trgovine z nafto, ostaja praktično zaprta. V nedeljo je ožino prečkalo le osem ladij. Nafta Brent se je s predvojnih 72 dolarjev za sodček dvignila na rekordnih skoraj 120 dolarjev, v torek pa je stala pri 111,49 dolarja. Cene bencina v ZDA so od začetka vojne zrasle za 27 odstotkov in v ponedeljek dosegle povprečno 4,10 dolarja na galono, v Los Angelesu pa že presegajo 8 dolarjev.
Iran ostaja nepopustljiv. Namestnik predsednika iranskega parlamenta Ali Nikzad je v nedeljo dejal, da Teheran nadzoruje Hormuzko ožino in Bab el-Mandeb ter da s tem vpliva na četrtino svetovnega gospodarstva. Iranski predsednik Masud Pezeškian pa je pakistanskemu premierju povedal, da ameriško ravnanje spodkopava zaupanje in da Teheran ne bo pristal na “prisilna pogajanja”, dokler traja ameriška pomorska blokada iranskih pristanišč.
S petkoma se izteče 60-dnevni rok po zakonu o vojnih pooblastilih iz leta 1973, v katerem predsednik lahko vodi vojaške operacije brez odobritve kongresa. Trump je kongres o napadih uradno obvestil 2. marca, rok zato poteče 1. maja. Od tega datuma naprej mora kongres bodisi odobriti nadaljevanje spopadov bodisi zahtevati umik. Predsednik lahko zaprosi za 30-dnevno podaljšanje le v primeru neizogibne vojaške nujnosti za varen umik sil.
Republikanci so doslej večinoma blokirali demokratske poskuse za glasovanje o prenehanju spopadov. V senatu so 15. aprila z 52 proti 47 glasovom zavrnili resolucijo, ki bi zahtevala kongresno odobritev. Edini republikanec, ki je podprl resolucijo, je bil Rand Paul, medtem ko je demokrat John Fetterman glasoval proti. A z bližanjem roka so nekateri republikanci vse glasnejši. Senatorka Susan Collins, ki vodi vplivni odbor za proračunske zadeve, vztraja, da je 60-dnevni rok nepreklicen. Senator Thom Tillis pravi, da bo njegov glas odvisen od informacij administracije o strateških ciljih in časovnici. Senatorka Lisa Murkowski pripravlja ločeno resolucijo o pooblastilu za uporabo vojaške sile.
Podpredsednik JD Vance je zakon o vojnih pooblastilih že januarja označil za “lažen in protiustaven”. Trump sam se izogiba besedi “vojna” in spopad imenuje “vojaška operacija” ali “poseg”. Vendar se pravni strokovnjaki strinjajo, da bi nadaljevanje brez kongresne odobritve pomenilo jasno kršitev zakona. Kot opozarja Christopher Anders z Ameriške zveze za državljanske svoboščine, zakon nikoli ni bil mišljen kot dvosmesečno okno za vodenje vojne brez nadzora.
Mirovna pogajanja med Washingtonom in Teheranom ostajajo v slepi ulici. Trump je v sredo na omrežju Truth Social zapisal, da naj se Iran “čim prej spameti”. Podpredsednik Vance in pogajalca Steve Witkoff ter Jared Kushner so se v torek odpravili v Islamabad na drugi krog pogovorov. Kdo bo vodil iransko delegacijo, ni jasno.
