Zunaj bilanc tehnoloških velikanov je 1.100 milijard dolarjev obveznosti, tveganje pa prevzemajo imetniki obveznic

Zasebni kreditni skladi zaračunavajo posojilojemalcem iz sektorja umetne inteligence pribitek 6,2 odstotne točke nad referenčno obrestno mero, posojilojemalcem iz vseh drugih panog pa 6,1 odstotne točke. Razlika ni statistično pomembna, ko se upoštevajo velikost, ročnost in zavarovanje posojila ter starost in lokacija posojilojemalca, so ugotovili Iñaki Aldasoro, Sebastian Doerr in Daniel Rees v biltenu Banke za mednarodne poravnave. Posojilodajalci umetno inteligenco vrednotijo kot povprečno kreditno tveganje, delniški trgi pa istim podjetjem pripisujejo nadpovprečne prihodnje donose.

Avtorji se opirajo na podatke iz Združenih držav, kjer je naložbeni val najbolj zgoščen in kjer nacionalna statistika omogoča ločevanje naložb, povezanih z umetno inteligenco, od drugih. Podjetja, ki ta val poganjajo, so svoje naložbe doslej financirala iz lastnega denarnega toka in so poslovala z bistveno manj dolga kot druge družbe, obseg načrtovanih naložb pa je to zmožnost presegel. Banka za mednarodne poravnave je v letnem ekonomskem poročilu zapisala, da bo pet največjih ponudnikov računalniške infrastrukture v letih 2025 in 2026 za naložbe, povezane z umetno inteligenco, porabilo več kot bilijon dolarjev. Te obveznosti prehitevajo njihove dobičke in prosti denarni tok, zato se nekatera podjetja zadolžujejo.

Po poročilu Banke Anglije o finančni stabilnosti iz julija 2026 so družbe, osredotočene na umetno inteligenco, mejo med notranjim in zunanjim financiranjem prestopile leta 2025, ko je zahtevana naložba presegla njihovo zmožnost financiranja iz denarnih tokov iz poslovanja. Premik k zunanjim virom se je po istem poročilu v prvi polovici leta 2026 občutno pospešil, podjetja pa segajo po zasebnih trgih, javnih dolžniških trgih in bančnih posojilih.

Neodplačana posojila zasebnih kreditnih skladov podjetjem, povezanim z umetno inteligenco, so se povečala s skoraj ničelne ravni na več kot 200 milijard dolarjev, njihov delež v celotnem obsegu neodplačanih posojil pa se je povečal z manj kot enega odstotka na skoraj osem odstotkov, kažejo zadnji podatki v biltenu. Avtorji ocenjujejo, da bi se znesek do leta 2030 lahko povzpel na 300 do 600 milijard dolarjev. Posojila tem podjetjem so večja od povprečja, 169 milijonov dolarjev proti 90 milijonom, ročnost pa je skoraj enaka, 4,7 leta proti 4,8 leta.

Če pribitki odražajo tveganje naložbe, posojilodajalci ocenjujejo, da so posojila, povezana z umetno inteligenco, enako tvegana kot povprečno posojilo kateremu koli zasebnemu posojilojemalcu. Avtorji sklepajo, da posojilodajalci morda podcenjujejo tveganja ali pa delniški trgi precenjujejo prihodnje denarne tokove.

Jorn Veeneman, globalni tržni strateg pri J.P. Morgan Asset Management, je 20. avgusta 2026 v analizi na spletišču te družbe navedel, da so ponudniki računalniške infrastrukture od začetka leta izdali za 219 milijard dolarjev obveznic naložbenega razreda, od tega za 62 milijard dolarjev v evrih, kanadskih dolarjih, švicarskih frankih, funtih in jenih. Njihovi kreditni pribitki so se letos razširili za približno 30 bazičnih točk, pribitek celotnega ameriškega indeksa obveznic naložbenega razreda pa se je razširil za dve bazični točki. Ti izdajatelji so na začetku leta predstavljali okoli 3,5 odstotka tega indeksa, Veeneman pa ocenjuje, da bi se njihova skupna utež do leta 2030 lahko približala desetim odstotkom.

Razkrite obveznosti iz najemov podatkovnih centrov po isti analizi znašajo okoli 1.400 milijard dolarjev. Približno 1.100 milijard dolarjev teh obveznosti ostaja zunaj bilanc, ker se pripoznajo šele ob začetku najema, ko podatkovni centri začnejo obratovati. Brezpogojne nakupne obveznosti za čipe, računalniško infrastrukturo in električno energijo znašajo dodatnih približno 1.500 milijard dolarjev. Banka za mednarodne poravnave je v letnem ekonomskem poročilu opozorila še na krožno financiranje. Ponudniki računalniške infrastrukture prevzemajo lastniške deleže v laboratorijih za umetno inteligenco v zameno za nakupne obveznosti teh laboratorijev, kapital pa se ponudnikom vrača v obliki prihodkov.

Družba Oracle je v poslovnem letu 2026, ki se je končalo maja, ustvarila 32 milijard dolarjev denarnega toka iz poslovanja in za naložbe porabila 55,7 milijarde dolarjev, njen prosti denarni tok pa je bil negativen za 23,7 milijarde dolarjev, kaže objava rezultatov z 10. junija 2026. Naložbe so znašale 1,74-kratnik denarnega toka iz poslovanja, kaže izračun Lider.si, ki obe postavki povzema iz iste objave. Družba se je v tem obdobju zadolžila za 43 milijard dolarjev in izdala za pet milijard dolarjev novih delnic, za naslednje poslovno leto pa napoveduje še približno 40 milijard dolarjev financiranja, vključno s prodajo delnic za 20 milijard dolarjev.

Preostale pogodbene obveznosti družbe so ob koncu poslovnega leta znašale 638 milijard dolarjev, pri velikih pogodbah za umetno inteligenco pa je 75 milijard dolarjev odpadlo na strojno opremo, ki so jo naročniki vnaprej plačali ali sami dobavili. Družba je v isti objavi zapisala, da ta struktura „bistveno zmanjšuje obseg kapitala, ki ga mora Oracle zbrati”.

Avtorji biltena ocenjujejo makroekonomska in finančna tveganja naložbenega vala kot zmerna. Naložbe v podatkovne centre in tovarne informacijske tehnologije so sredi leta 2025 znašale odstotek ameriškega bruto domačega proizvoda. Ameriški naložbeni val v skrilavčevo nafto sredi prejšnjega desetletja je bil po tem merilu enako velik, porast naložb v informacijsko tehnologijo v devetdesetih letih pa dvakrat večji. Naložbena vala v japonske poslovne nepremičnine v osemdesetih in v avstralsko rudarstvo v tem stoletju sta bila glede na bruto domači proizvod več kot petkrat večja. Veeneman ocenjuje, da bi ponudniki računalniške infrastrukture lahko prevzeli še 1.500 milijard dolarjev dolga, preden bi njihova zadolženost, prilagojena za najeme, dosegla povprečje ameriškega indeksa industrijskih izdajateljev naložbenega razreda. Družbe Alphabet, Amazon in Microsoft so po njegovem pregledu poročil za drugo četrtletje skupaj povečale prihodke iz oblačnih storitev za 48 odstotkov na letni ravni.

Konec prejšnjih naložbenih valov je bil po izračunih istih avtorjev povezan z rastjo bruto domačega proizvoda, ki je bila v povprečju za več kot odstotno točko počasnejša, največja upočasnitev pa je sledila ameriškemu tehnološkemu valu iz devetdesetih let, ki je bil glede na velikost gospodarstva majhen.

Delničarji od naložb pričakujejo višje prihodke, marže in tržne deleže. Imetnikom obveznic zadošča denarni tok, ki ohrani bonitetno oceno in pokrije odplačila. S premikom financiranja od lastniškega k dolžniškemu kapitalu tveganje nosijo tudi skladi, zavarovalnice in pokojninski varčevalci, ki obveznice teh podjetij držijo prek indeksnih portfeljev. Pasivni obvezniški skladi se po Veenemanovem opozorilu samodejno pomikajo k največjim izdajateljem dolga ne glede na temelje teh izdajateljev. Analitiki, ki jih navaja Veeneman, okrevanje prostega denarnega toka pričakujejo od leta 2028.

Posojila podjetjem, povezanim z umetno inteligenco, so po podatkih Banke za mednarodne poravnave zavarovana s premoženjem v 46 odstotkih primerov, posojila podjetjem iz drugih panog pa v 48 odstotkih.