Kyriakos Pierrakakis, grški minister financ in predsednik Euroskupine, je v intervjuju za Financial Times izjavil, da so bile številne reforme, ki jih je trojka mednarodnih posojilodajalcev vsilila Grčiji med dolžniško krizo, “absolutno nujne” za današnje gospodarske rezultate države. Grški BDP se je med letoma 2008 in 2013 zmanjšal za četrtino, brezposelnost je leta 2014 dosegla 26,6 odstotka, leta 2015 pa je država na referendumu zavrnila pogoje upnikov, a jih nato vseeno sprejela.
Atene so med letoma 2010 in 2018 prejele več kot 250 milijard evrov pomoči od Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Upniki so v zameno zahtevali krčenje javne porabe, nižje pokojnine in privatizacijo državnega premoženja.
Pierrakakis, ki je funkcijo ministra prevzel marca 2025 in decembra istega leta postal predsednik Euroskupine, je priznal, da so imele reforme trojke tako pozitivne kot negativne plati. “Predlagal bi, da se v prihodnosti naučimo iz te izkušnje in da, če bo katera država potrebovala pomoč, uporabimo tisto, kar je delovalo, ne pa tistega, kar ni,” je dodal.
Grški javni dolg, ki je leta 2020 dosegel vrh pri 209 odstotkih BDP, bo letos po projekcijah padel na 137 odstotkov. Italijanski bo v istem obdobju narasel na 138,6 odstotka. Grčija prvič v zadnjih dveh desetletjih ne bo najbolj zadolžena država evrskega območja. Letos namerava predčasno odplačati za 7 milijard evrov posojil iz prvega reševalnega programa.
MMF je marca 2026 ocenil, da je Grčija “dobro pripravljena za soočanje z zunanjimi šoki, vključno s tistimi, ki izhajajo iz vojne na Bližnjem vzhodu.” Primarni proračunski presežek je leta 2025 znašal 4,4 odstotka BDP, za letos MMF napoveduje 3,8 odstotka. Grčija je ena od le petih držav EU s primarnim presežkom.
Jeroen Dijsselbloem, nekdanji predsednik Euroskupine, ki je v času grške krize vodil pogajanja z Atenami, je za Financial Times priznal, da reforme v tistem obdobju “niso bile pravične in so bile pravzaprav precej uničujoče.” Dodal je: “Smo to dobro izpeljali? Ne. Smo na boljšem? Da, vendar z velikimi stroški.”
Marco Buti, nekdanji direktor oddelka za ekonomsko politiko pri Evropski komisiji, je bil neposreden: varčevalna politika v Grčiji je bila pretirana in to je treba priznati.
Grčija, Portugalska, Irska in Španija bodo po napovedih Evropske komisije do leta 2027 zmanjšale razmerje med dolgom in BDP. V Italiji, Franciji in Belgiji bo ta delež še naraščal. Luis de Guindos, odhajajoči podpredsednik ECB, je za Financial Times dejal, da se lahko razpravlja o težavah pri izvajanju reform, “a dejstvo je, da so reforme na koncu obrodile sadove.”
Grški premier Kyriakos Mitsotakis je na konferenci FT Energy v Atenah prejšnji teden opozoril, da države, ki so pred desetletjem izvedle reforme, danes fiskalno prekašajo preostale.
