Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je Slovenija lani uvozila 2.772 ton svežih jagod, v vrednosti 11,4 milijona evrov. Kar 90 odstotkov jagod prihaja iz štirih držav. V prvih treh mesecih leta 2026 pa je v Slovenijo prispelo že 899 ton uvoženih.
90 odstotkov uvoza pokrivajo Španija, Italija, Hrvaška in Nemčija. V prvih treh mesecih tega leta, ko domačih jagod sploh še ni, smo največ teh sladkih sadežev – kar 343 ton oziroma 38 odstotkov vseh uvoženih jagod – uvozili s Hrvaške. Večinoma gre za jagode iz hrvaških plastičnih rastlinjakov ali reeksport.
Največji dobaviteljici jagod sta Španija s 692 tonami in Italija s 662 tonami.
V španski provinci Huelva, evropskem središču jagodičevja, v plastičnih rastlinjakih pridelajo več kot 250.000 ton jagod letno. Cena za to pa je višja kot cena jagod, ki jo potrošniki plačamo v trgovini – izkoriščevalski način pridelave, uničevanje okolja in nehumani pogoji, v katerih delajo delavci (predvsem sezonske delavke iz Maroka). Ti pogosto prejmejo nižje plačilo od dogovorjenega ter so podvrženi kulturnemu, rasnemu in spolnemu nasilju, opozarjata avtorici članka Nina Tome in Elena Lunder iz okoljske organizacije Focus, objavljenem na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).
Uvožene jagode se pri nas pogosto prodajajo po nižjih cenah od dejanskih stroškov pridelave v naši regiji. Gre za sistem tako imenovanih dumping cen, ki domače kmete sredi največje sezone sili v zniževanje cen, tako da pogosto niti ne pokrijejo stroškov pridelave, pišeta Tome in Lunder iz Focusa na ZPS.
Jagode zaradi svoje mehke lupine zadržijo največ ostankov pesticidov. Po podatkih Letnega poročila Evropske agencije za varnost hrane (European Food Safety Authority – EFSA) o pesticidih za leto 2024 spadajo jagode med tri vrste sadja z največ vzorci z večkratnimi ostanki pesticidov (1.095 vzorcev). Kar 50 do 60 odstotkov jagod vsebuje pesticide, 40 odstotkov jih vsebuje več pesticidov hkrati. V poročilu EFSA za leto 2022, ko so bile jagode v vzorčnem košu, pa so v enem vzorcu jagod našli do 15 različnih pesticidov.
Voda in pranje lahko odstranita nekaj umazanije in del površinskih ostankov, vendar ne moreta izprati pesticidov, saj ti prodrejo v tkivo sadeža, opozarja ZPS.
Pesticide Action Network Europe (PAN Europe) opozarja, da so obstoječi standardi premalo strogi glede dolgoročnih in kombiniranih učinkov kemikalij ter da EU ne regulira kumulativnega učinka koktajla pesticidov.
Povprečna uvozna cena jagod znaša manj kot 4,13 EUR/kg, navaja SURS, medtem ko kilogram domačih jagod na tržnici stane od 7 do 16 evrov. Razlika pa ni le v ceni in stroških dela, ki so pri tako občutljivih sadežih, kot so jagode, odvisni tudi od nepredvidljivosti vremena, temveč predvsem v okusu. Uvožene jagode so bile obrane še zelene, pripotovale so več tisoč kilometrov in nato dlje časa stale v skladišču, zato se lahko vsebnost nekaterih mikrohranil in antioksidantov v njih spremeni, opozarja ZPS. V tem primeru več denarja dejansko pomeni tudi več okusa, podporo lokalnim pridelovalcem, ohranitev našega podeželja ter zagotovilo, da jagod niso pridelali izkoriščani ljudje.
Seveda je treba na najbolj sveže, sladke in hranil polne slovenske jagode ali tiste iz Istre in Dalmacije počakati vsaj do maja. Prvi sadeži so tako že na voljo na domačih tržnicah.
Preberite tudi:
En odgovor
Tako kot bencin so tudi jagode postale luksuz. Zdaj bom začela na vrtu gojiti svoje.