Slovenija je marca 2026 zabeležila največjo mesečno rast obsega maloprodaje med vsemi državami EU, za 4,3 odstotka glede na februar. Na drugem mestu je Luksemburg s 4,0 odstotka, na tretjem Belgija s 3,6 odstotka. Padci so bili zabeleženi v Nemčiji za 2,1 odstotka, Malti za 0,4 odstotka ter Italiji in Latviji po 0,1 odstotka, kažejo podatki Eurostata.
Januar je bil za Slovenijo negativen -1,2 odstotka, februar pa minus 1,5 odstotka. Marec je delno odboj od dveh zaporednih negativnih mesecev, ne začetek novega trenda rasti.
V medletni primerjavi je Slovenija marca zrasla za 4,7 odstotka glede na marec 2025. To je boljše od povprečja EU pri 1,9 odstotka in evrskega območja pri 1,2 odstotka. Ampak med državami EU Slovenija pri 4,7 odstotka ni med vodilnimi. Bolgarija je na letni ravni zrasla za 12,4 odstotka, Madžarska za 8,2 odstotka, Danska za 6,9 odstotka, Poljska za 6,8 odstotka in Estonija za 6,2 odstotka.
Indeks obsega maloprodaje za Slovenijo je marca znašal 103,0 na bazi leta 2021, kar je dvig z 98,8 v februarju. Slovenija je torej v marcu prvič po januarju presegla raven iz baznega leta 2021. To kaže, da se maloprodaja po slabem začetku leta stabilizira, ne pa da raste dinamično.
Gorivo pada, neživilski izdelki rastejo
V evrskem območju je marca padlo povpraševanje po gorivu v specializiranih prodajalnah za 1,6 odstotka mesečno in za 2,1 odstotka na letni ravni. To je neposredna posledica višjih cen naftnih derivatov, ki zmanjšujejo obseg nakupljenih količin kljub višjim izdatkom. Ko je liter dizla pri 1,734 evra, potrošniki ne tankajo manj pogosto, ampak porabijo enak denar za manj litrov.
Neprehrambni izdelki razen goriva so v evrskem območju zrasli za 0,6 odstotka mesečno in 2,3 odstotka na letni ravni. To je kategorija, ki vključuje oblačila, pohištvo, elektroniko in druge trajne dobrine. Rast kaže, da potrošniki v evrskem območju selektivno trošijo več za neprehrambne dobrine, medtem ko pri hrani in gorivu varčujejo.
Nemčija s padcem, kar vpliva tudi na Slovenijo
Najpomembnejši podatek za slovensko gospodarstvo v tej objavi ni slovensko število, temveč nemško. Nemčija je marca zabeležila minus 2,1 odstotka mesečno in minus 2,0 odstotka na letni ravni. To je najslabši rezultat med vsemi državami EU, za katerimi so na voljo podatki.
Nemčija je daleč največji izvozni partner Slovenije. Po podatkih SURS je Nemčija leta 2024 prejela okoli 18 odstotkov celotnega slovenskega izvoza. Ko nemška maloprodaja pada, to pomeni manjše povpraševanje po izdelkih, ki jih slovenski izvozniki prodajajo nemškim podjetjem in posredno nemškim potrošnikom.
Nemška maloprodaja pada že tretji mesec zapored na mesečni ravni. Oktober 2025 je bil plus 0,4 odstotka, november minus 0,5 odstotka, december plus 1,6 odstotka, januar minus 1,1 odstotka, februar minus 0,3 odstotka, marec minus 2,1 odstotka. Trend ni kratek.
Za slovensko predelovalno industrijo, ki je že pod pritiskom zalivske krize in dražjih energentov, je nemška recesija v maloprodaji dodaten negativni signal. Anketa GZS iz aprila 2026 je pokazala, da 48 odstotkov slovenskih podjetij zamika investicije. Padajoče nemško povpraševanje bo ta odločitev samo okrepilo.
