Slovenija je do zdaj v celoti izpolnila le pet od 60 mejnikov in ciljev, ki so potrebni za zadnji, sedmi zahtevek za izplačilo sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), je na današnji seji ugotovila vlada. Na kocki je do 272 milijonov evrov, kolikor znaša najvišja možna vrednost tega zadnjega obroka, rok za oddajo dokazil o preostalih mejnikih pa ministrstvom poteče že 31. avgusta 2026.
Slovenija je sicer do zdaj v izvajanju načrta uspešna. Evropska komisija je državi izplačala najvišji možni znesek prvih petih zahtevkov za plačilo, saj je za vse izpolnila pripadajoče mejnike in cilje. Komisija je pred kratkim prižgala zeleno luč tudi šestemu zahtevku, sredstva zanj pa naj bi Slovenija prejela predvidoma v drugi polovici julija. Po tem izplačilu bo država skupaj prejela skoraj 87 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, kar znaša 1,81 milijarde evrov, od tega 1,34 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde evrov posojil. Končnim prejemnikom je država za že izvedene projekte do danes nakazala več kot 1,6 milijarde evrov, od tega letos več kot 292 milijonov evrov.
Težave se torej ne kažejo pri evropskih izplačilih, temveč pri domačem izvajanju projektov, na katerih ta izplačila slonijo. Sedmi in zadnji zahtevek za plačilo mora Slovenija v Bruselj, z vsemi dokazili o izpolnjevanju mejnikov, posredovati najkasneje do 30. septembra 2026, ko poteče uradni rok za oddajo zadnjih zahtevkov v okviru celotnega evropskega mehanizma. Po šesti spremembi NOO, ki jo je Evropska komisija pozitivno ocenila 18. junija in čaka še na potrditev Sveta EU, je s tem zahtevkom povezanih 60 mejnikov in ciljev. Da bi do izplačila prišlo, mora Slovenija doseči te mejnike, hkrati pa ne sme razveljaviti nobenega od mejnikov, za katere je sredstva že prejela v okviru prejšnjih šestih zahtevkov.
Vlada našteva enajst področij, kjer mora izvajanje zdaj pospešiti. Med njimi so:
- gradnja novih elektroenergetskih transformatorskih postaj in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja,
- energetska prenova stavb javnega sektorja,
- infrastruktura za zmanjšanje nevarnosti plazov in zaščito pred poplavami,
- vzpostavitev nacionalnega nadzornega centra za vode ter
- ocena poplavne nevarnosti v slovenskih povodjih.
Na seznamu so tudi spodbujanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu in registracija polnilnih mest za brezemisijska vozila, gradnja Infekcijske klinike Ljubljana do tretje gradbene faze z deli četrte in pete faze, ter zagotovitev postelj v novozgrajenih ustanovah za institucionalno varstvo. Gre torej za naložbene projekte, ki segajo od energetike in poplavne varnosti do zdravstvene in socialnovarstvene infrastrukture, kar pomeni, da zamuda ni omejena na eno ministrstvo, temveč prečka skoraj celotno vlado.
Vlada je vsem deležnikom naložila, naj zamujeno nadoknadijo, hkrati pa napovedala, da bo v prihodnje uvedla učinkovitejše upravljanje državnih projektov, da se podobna časovna stiska ne bi ponovila. Glede na to, da gre za zadnji rok znotraj celotnega evropskega mehanizma, brez možnosti podaljšanja, bo naslednjih deset tednov, do avgustovskega roka za dokazila, odločilnih za to, koliko od skoraj 272 milijonov evrov bo Slovenija dejansko izkoristila.
Preberite več:
Vlada je na isti seji ustanovila tudi Delovno skupino za svetovanje pri revizijah finančnega poslovanja ob primopredajah na ministrstvih in vladnih službah, ki jo vodi mag. Ivan Simič, namestnica vodje je Suzana Hötzl, članica pa Andreja Vrečič. Skupina nima lastnih revizijskih ali inšpekcijskih pooblastil, temveč naj bi usklajevala obstoječe nadzorne mehanizme in vlado pravočasno opozarjala na tveganja in sistemske pomanjkljivosti pri primopredajah in poznejših revizijah državne uprave.
