Svet Evropske unije je odobril peto spremembo slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost. Na voljo ostaja 2,08 milijarde evrov, od tega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 469 milijonov evrov posojil. Na prvi pogled gre za tehnično prilagoditev. Ko pa pogledamo, kateri projekti dobivajo več denarja in kateri manj, postane slika bolj zanimiva.
Sredstva za spodbujanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu so se povečala s 52,63 milijona na 57,83 milijona evrov nepovratnih sredstev. Hkrati se je sofinanciranje brezemisijskih vozil povečalo s 6.413 na 7.348 vozil. Na drugi strani pa so se sredstva za energetsko učinkovitost in razogljičenje gospodarstva zmanjšala s 29,54 milijona na 16,91 milijona evrov, preostanek pa je bil preseljen prav k ukrepu za alternativna goriva.
Slovenija v zadnji fazi NOO stavlja bolj na vidne in merljive rezultate, kot so nova električna vozila, kot pa na strukturne ukrepe, ki bi dolgoročno zmanjšali porabo energije v gospodarstvu. Električno vozilo je rezultat, ki ga je enostavno prešteti. Energetska prenova industrijskega obrata je projekt, ki traja leta in zahteva kompleksno administracijo.
V kontekstu slovenskega trga je ta premik zgovoren. Registracije električnih vozil so v prvem četrtletju 2026 v Sloveniji zrasle za 78,2 odstotka, tržni delež EV v EU pa je dosegel 19,4 odstotka. Subvencije delujejo. A vprašanje, ali je preusmeritev denarja od energetske učinkovitosti gospodarstva k nakupu vozil prava dolgoročna odločitev, ostaja odprto. Razogljičenje gospodarstva je strukturni izziv, ki ga nov avtobus ne reši.
Projekti, ki niso bili izvedljivi: Mangart gre na proračun
Peta sprememba NOO je tudi priznan seznam projektov, ki v predvidenem roku niso bili izvedljivi. Najočitnejši primer je sanacija plazu Stovž nad Logom pod Mangartom. Projekt ostaja v načrtu zmanjševanja poplavne ogroženosti, a ga iz sredstev NOO ne bo mogoče zaključiti do konca leta 2026. Gradbeni ukrepi bodo izvedeni, a iz državnega proračuna.
Podobno velja za del železniške infrastrukture: projekt nadgradnje proge na odsekih Bled Jezero-Bohinjska Bela in Bohinjska Bela-Nomenj ni več izvedljiv v časovnem okviru NOO, zato so posojila za ta namen padla s 124,71 na 76,31 milijona evrov.
Ti primeri kažejo na sistemski problem pri načrtovanju: projekti so bili v NOO vključeni z optimističnimi roki, ki se v praksi niso držali. Slovenija tega problema ni edina v EU, je pa to opomnik, da so bile ambicije pri sestavljanju načrtov pogosto večje od izvedbenih zmogljivosti.
Posojila se zmanjšujejo
Skupna vrednost posojil se je s peto spremembo zmanjšala za 56,75 milijona evrov, s 525,59 na 468,84 milijona evrov. Za razliko od nepovratnih sredstev je treba posojila vrniti, zato je vsak evro manj dolga relevanten. Slovenija ima javni dolg pri 65,7 odstotka BDP, kar jo uvršča nad povprečje EU.
Zmanjšanje posojil ni naključje. Tam, kjer projektov ni bilo mogoče izvesti, je Slovenija raje odpovedala posojila kot pa prevzela denar, ki bi ga morala vrniti brez jasnega projekta za porabo. To je fiskalno odgovorna odločitev, ki pa hkrati pomeni, da nekatere naložbe, ki bi jih bilo smiselno financirati z ugodnimi posojili, preprosto ne bodo izvedene.
Slovenija je do zdaj prejela 1,77 milijarde evrov oziroma 82,7 odstotka razpoložljivih sredstev. Izpolnila je 107 mejnikov in ciljev, dodatnih 15 je v pregledu pri Evropski komisiji. Preostala sredstva mora pridobiti do konca leta 2026. Čas je kratek, nekateri projekti pa so se že izkazali za prezahtevne. Vprašanje ni, ali bo Slovenija denar porabila, ampak ali ga bo porabila tam, kjer bo imel največ učinka.
