Novi podatki raziskave, ki jo je objavil Gallup, kažejo, da Američani tako močno nasprotujejo gradnji podatkovnih centrov za umetno inteligenco v svojih lokalnih skupnostih, da bi raje videli gradnjo jedrske elektrarne v bližini, poroča Forbes Srbija.
Glavni razlog, da Američani do neke mere ali močno nasprotujejo gradnji podatkovnih centrov za umetno inteligenco v svojem kraju, so skrbi glede vpliva na okolje, Gallupovo raziskavo povzema vir.
Sedemdeset odstotkov vprašanih je povedalo, da jih do določene mere skrbi, kako bi centri, znani po ogromni porabi energije in vode, vplivali na lokalno okolje. Drugi so navedli skrbi glede kakovosti življenja, gospodarskega vpliva ter splošne strahove, povezane z umetno inteligenco.
Le sedem odstotkov ljudi močno podpira gradnjo podatkovnih centrov v bližini. Ti anketiranci skupaj z 20 odstotki tistih, ki jo podpirajo “do neke mere”, menijo, da bi centri koristili gospodarstvu, ustvarili nova delovna mesta in povečali davčne prihodke.
Večina vseh glavnih demografskih skupin in političnih strank je povedala, da bi nasprotovala gradnji podatkovnega centra v kraju, kjer živijo. Ženske in demokrati so bili veliko pogosteje močno proti kot republikanci.
Za primerjavo Forbes Srbija navaja podatek iz Gallupove raziskave, da gradnji jedrske elektrarne v svoji bližini nasprotuje 53 % Američanov oziroma manj, kot jih nasprotuje gradnji podatkovnih centrov za umetno inteligenco. Zanimivo pri tem je, da več kot tretjina prebivalcev ZDA živi ali dela manj kot 80 kilometrov od jedrske elektrarne.
Kaj so podatkovni centri za umetno inteligenco
Gre za specializirane visokozmogljive objekte, ki so posebej zasnovani za množično učenje modelov umetne inteligence. Pred obdobjem umetne inteligence so podatkovni centri zavzemali okoli 9.300 m² in so se večinoma uporabljali za internetno poslovanje in računalništvo v oblaku. Nove tehnologije pa terjajo ogromne energetske potrebe, ki so spodbudile nastanek mega kompleksov. Ti pokrivajo milijone m² in stotine hektarjev.
V teh centrih se nahaja stotine tisočev grafičnih procesorskih enot (GPU), potrebnih za učenje modelov umetne inteligence. Zaradi napajanja tehnologije, njenega hlajenja in shranjevanja podatkov bi njihove energetske potrebe lahko primerjali s potrebami stotisočev gospodinjstev. Veliki podatkovni centri namreč lahko dnevno porabijo skoraj 20 milijonov litrov vode, kar je primerljivo s porabo vode kraja z med 10.000 in 50.000 prebivalci.
Gradnja podatkovnih centrov se najhitreje širi v ameriških zveznih državah Texas, Virginia in Georgia. Podjetja, kot so OpenAI, Oracle, SoftBank, Amazon in Microsoft, na teh območjih razvijajo ogromne projekte, poroča Forbes Srbija.
Preberite tudi:
