Skupina SALUS je v prvih treh mesecih leta 2026 ustvarila 196.928.433 evrov prihodkov iz poslovanja, kar je 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ko je ustvarila 165.474.604 evrov prihodkov. Čisti poslovni izid je znašal 5.735.375 evrov, kar je 33 odstotkov več kot v prvih treh mesecih leta 2025, ko je znašal 4.324.776 evrov.
Poslovni izid iz rednega poslovanja je znašal 6.628.205 evrov, kar je 28 odstotkov več kot v primerjalnem obdobju lani. Redni EBITDA je znašal 8.811.821 evrov, kar je 24 odstotkov več kot v prvih treh mesecih leta 2025.
Družba SALUS je v januarju 2026 izplačala vmesno dividendo za leto 2025 v bruto znesku 0,60 evra na kosovno delnico. V aprilu 2026 je izplačala še preostalo dividendo za leto 2025 v višini 0,60 evra na kosovno delnico, skupaj torej bruto 1,20 evra na delnico. To je 16 odstotkov več kot leto prej, ko je dividenda znašala 80 evrov na kosovno delnico oziroma preračunano na novo število delnic 1,03 evra na delnico.
Knjigovodska vrednost delnice Skupine SALUS je na dan 31. marca 2026 znašala 11,31 evra. Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico Skupine SALUS, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe, je na dan 31. marca 2026 znašal 0,69 evra.
Za poslovno leto 2026 Skupina SALUS načrtuje čiste prihodke od prodaje v višini približno 812 milijonov evrov, poslovni izid iz rednega poslovanja v višini 19 milijonov evrov, redni EBITDA v višini 28 milijonov evrov in čisti poslovni izid v višini 15,5 milijona evrov.
Elektrointenzivna industrija v Sloveniji ustvari 7,6 odstotka prihodkov celotnega gospodarstva in zaposluje okoli 8 odstotkov vseh zaposlenih. Na te dejavnosti je posredno vezanih še veliko delovnih mest, predvsem v storitvenih podjetjih.
Skupina SALUS v poročilu izpostavlja več tveganj. Na področju veleprodaje zdravil v Sloveniji opozarja na padanje prodanih količin zdravil na določenih segmentih trga ter spremembo strukture prodaje v korist dražjih izdelkov, kar ob regulirani veletrgovski marži negativno vpliva na razpoložljivo razliko v ceni.
Med pomembnimi finančnimi tveganji ostajajo zamude pri plačilih slovenskih bolnišnic. Kljub interventnim ukrepom države, ki so zagotovili enkratno dodatno likvidnost ter podaljšanje plačilnih rokov na največ 60 dni do konca leta 2027, se visoka raven zapadlih obveznosti bolnišnic ni v celoti odpravila.
Evropska komisija je 30. januarja 2026 poslala Republiki Sloveniji obrazloženo mnenje v zvezi z javnim naročanjem zdravil s strani javnih lekarniških zavodov. V obrazloženem mnenju Evropska komisija meni, da utemeljitve, ki jih je Republika Slovenija navedla v odgovoru na uradni opomin, ne zagotavljajo odgovora na vprašanja, ki jih je Evropska komisija izpostavila v svoji prvotni oceni.
Vojna v Ukrajini še naprej povzroča motnje v evropskih logističnih koridorjih ter zvišuje stroške energije, surovin in transporta. Konflikti na Bližnjem vzhodu povečujejo volatilnost cen energentov in tveganja v pomorskih dobavnih verigah. Razmere v Iranu in povezane sankcije dodatno vplivajo na globalno preskrbo z energijo.
Uvozne in trgovinske napetosti med ZDA in EU lahko za veletrgovca z zdravili predstavljajo več tveganj. Med ključnimi so povišanje nabavnih cen zdravil, motnje v dobavnih verigah ter zamik dostopnosti določenih terapij. Pomembno tveganje trgovinskih napetosti predstavlja vpliv na dostopnost inovativnih zdravil, saj so ZDA ključni svetovni proizvajalec naprednih in patentiranih terapij.
