Največja jeklarna v Uniji se oktobra ustavi, Slovenija 42 odstotkov ploščatega jekla uvozi iz Italije

Slovenija je lani iz Italije uvozila 253.322 ton ploščatih valjanih izdelkov iz železa in nelegiranega jekla, kar je 42,4 odstotka celotnega uvoza te skupine, 28. oktobra pa se po odločbi pritožbenega sodišča v Milanu ustavi vroči del tarantskega obrata Acciaierie d’Italia, največje integrirane jeklarne v Uniji.

Pri vroče valjanih kolutih se je italijanski delež v slovenskem uvozu v enem letu zvišal s 36 na 43 odstotkov, količina pa s 83.565 na 107.891 ton. V prvih sedmih mesecih letos je Slovenija iz Italije prejela 149.831 ton ploščatih izdelkov, kar je 39,3 odstotka uvoza te skupine, podatki za letos pa so začasni.

Uredba (EU) 2026/1384 je 1. julija nadomestila zaščitni ukrep iz leta 2018 in uvedla režim brez roka veljavnosti. Brezcarinske kvote so padle na 18,3 milijona ton letno, kar je približno 47 odstotkov pod ravnjo iz leta 2024, dajatev za količine zunaj kvote pa se je podvojila s 25 na 50 odstotkov vrednosti in se prišteva k morebitnim protidampinškim dajatvam. Kvota za vroče valjane kolute znaša okrog 5,2 milijona ton, Turčija, Indija, Japonska, Južna Koreja in Ukrajina pa razpolagajo s približno 2,74 milijona ton.

Evropski dobavitelji so po objavi kvot za posamezne države umaknili ponudbe, indeks agencije Fastmarkets za vroče valjane kolute v severni Evropi pa se je 2. julija zvišal za približno devet evrov na 690,94 evra za tono. Italijanska družba Ferriera Valsider, ki je del skupine Metinvest, je sredi avgusta razglasila višjo silo, potem ko je okvara ustavila linije za vroče valjane kolute in debelo pločevino.

Pritožbeno sodišče je odločilo v civilni tožbi prebivalcev Taranta in obratovanje pogojilo z odstranitvijo preostalega azbesta ter znižanjem emisij v varne meje. Združenje dobaviteljev in podizvajalcev Aigi je 4. septembra sindikatom poslalo 28 pisem, s katerimi se začenja postopek kolektivnega odpuščanja več kot 2.500 delavcev.

Tarantski obrat po podatkih agencije AGI proizvaja okrog dva milijona ton letno. Večina naprav miruje, prvi plavž pa je pod zasegom po požaru maja 2025. Združenje Federacciai je 18. avgusta s štirinajstimi podjetji vložilo ponudbo za nakup, iz katere je izrecno izključilo naprave, ki jih je zadela sodna prepoved. Federacciai ima okrog 130 članic, ki pokrivajo več kot 95 odstotkov italijanske proizvodnje jekla. V Skupini SIJ, kamor sodita SIJ Acroni in SIJ Metal Ravne, proizvajajo nišna jekla, junija pa je skupina napovedala nov poslovni model in zmanjšanje števila zaposlenih.

Deleži so izračunani iz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije za tarifne številke od 7208 do 7212 po neto masi, urad pa pri uvozu iz držav članic Unije prikazuje državo odpreme in ne države porekla. Od 1. oktobra bo moral uvoznik z dokazilom izkazati, kje je bilo jeklo prvič proizvedeno v tekočem stanju.