Normirani podjetnik z 18.000 evrov letnih prihodkov v letu 2026 državi odda 8.532 evrov prispevkov in davka. Na mesec mu ostane 789 evrov. Prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo znaša 1.021 evrov.
Nižji ko so prihodki, huje je razmerje. Normirancu z 12.000 evrov letno gre v prispevke in davek 69 odstotkov prihodkov, na mesec mu ostane 309 evrov. Pri 10.000 evrih letno doseže delež države 82 odstotkov. Ostane 149 evrov.
V letu 2024 je bilo med 90.380 normiranci 43.498 takšnih s prihodki pod 18.000 evrov. Skoraj polovica vseh normirancev v Sloveniji posluje na ravni, pri kateri jim po vseh obveznostih ostane manj od praga revščine.
Prispevki samozaposlenih niso vezani na dejanske prihodke. Osnova je fiksna: 60 odstotkov povprečne bruto plače v državi, ki je v letu 2025 znašala 2.536 evrov. To pomeni osnovo 1.522 evrov in mesečne prispevke 651 evrov. Toliko plača podjetnik z 8.000 evrov letnih prihodkov in toliko podjetnik s 50.000 evrov.
Pri 18.000 evrih prihodkov normirani odhodki v višini 80 odstotkov znižajo davčno osnovo na 3.600 evrov. Dohodnina po 20-odstotni stopnji znaša 720 evrov letno. Prispevki 7.812 evrov. Skupaj 8.532 evrov, 47,4 odstotka celotnih prihodkov.
| KOLIKO DRŽAVI ODDA NORMIRANI S.P. (2026) | |||
|---|---|---|---|
| Letni prihodki | Državi (EUR) | Delež | Ostane/mesec |
| 10.000 EUR | 8.212 | 82,1 % | 149 EUR |
| 12.000 EUR | 8.292 | 69,1 % | 309 EUR |
| 18.000 EUR | 8.532 | 47,4 % | 789 EUR |
| PRIMERJAVA Z ZAPOSLENIM (2026) | |||
| Zaposleni z min. plačo | ~1.000 EUR | ||
| Normiranec z 18.000 EUR | 789 EUR | ||
| Prag revščine (SURS, 2025) | 1.021 EUR | ||
| RAST PRISPEVKOV ZA S.P. | |||
| 2021 | 425 EUR/mesec | ||
| 2024 (november) | 544 EUR/mesec | ||
| 2025 | 615 EUR/mesec | ||
| 2026 (od marca) | 651 EUR/mesec | +53 % od 2021 | |
| Lider.si | Viri: FURS, SURS, Minimax, MF | |||
Zaposleni z bruto minimalno plačo 1.482 evrov prejme na račun približno 1.000 evrov neto. Normirancu z enakimi letnimi prihodki ostane 789 evrov. Zaposleni plačuje prispevke od dejanske plače, normiranec od osnove, ki je višja od minimalne plače.
Od leta 2021 so se prispevki zvišali za več kot polovico. Takrat so znašali 425 evrov mesečno, novembra 2024 že 544 evrov, v letu 2025 pa 615 evrov. Od marca 2026 znašajo 651 evrov. Rast je samodejna in sledi povprečni plači, ne prihodkom podjetnikov.
Edina olajšava velja za podjetnika, ki s.p. odpira prvič: v prvih 12 mesecih je oproščen polovice prispevka za pokojninsko zavarovanje, v naslednjih 12 mesecih pa 30 odstotkov. Po dveh letih plača polno. Drugih olajšav ni.
Vlada je februarja umaknila predlog, ki bi normirancem s prihodki pod 30.000 evrov znižal osnovo za prispevke na 60 odstotkov minimalne namesto povprečne plače. Mesečni prispevki bi padli na približno 395 evrov. Direktor zavoda za pokojninsko zavarovanje Marijan Papež je predlog označil za nerazumen. Po izračunu zavoda bi znižanje pokojninsko blagajno stalo 112 milijonov evrov letno.
Minimalne prispevke po podatkih finančne uprave plačuje 80 odstotkov vseh samozaposlenih, več kot 70.000 oseb. Vsi plačujejo 651 evrov mesečno ne glede na zaslužek.
Prag tveganja revščine je lani prvič presegel 1.000 evrov. Pod njim živi 298.000 oseb. Normirancu, ki iz dejavnosti ustvari manj kot 21.000 evrov letno, po prispevkih in davku ostane manj od tega praga. Takšnih je po podatkih ministrstva več kot polovica vseh normirancev v državi.
