Aluminij najdražji po marcu 2022: prekinitev zalivskih dobav vpliva za slovensko industrijo

Cene primarnega aluminija so aprila porasle za 5,4 odstotka in dosegle najvišjo raven po marcu 2022. Vzrok je prekinitev pomorskih dobav iz Zalivskih držav, ki so pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu pridelale desetino vsega primarnega aluminija na svetu in predstavljale četrtino nekitajske proizvodnje, je v poročilu Izpod peresa glavnega ekonomista GZS izpostavil Bojan Ivanc.

Aluminij je vhodna surovina za avtomobilsko industrijo, pakirno industrijo in gradbeništvo. Slovenija ga izvaža in uvaža, ima lasten topilnik in razvejano mrežo dobaviteljev za evropske avtomobilske proizvajalce.

Talum v Kidričevem je eden redkih preživelih primarnih proizvajalcev aluminija v Evropi. Visoke cene aluminija so za topilnik pozitivne na prihodkovni strani, a hkrati pritiskajo na stroškovno: električna energija, ki je ključni input pri taljenju aluminija, je aprila zrasla za 4,4 odstotka na letni ravni v Evropi.

Slovenija je v prvem četrtletju 2026 zabeležila 4,5-odstotno rast izvoza barvnih kovin. Del tega gre na račun višjih prodajnih cen, ne le večjega obsega. Ko cene aluminija rastejo, raste vrednost izvoza, a marže se ne izboljšajo nujno, če hkrati rastejo stroški energije in transporta.

Podatki S&P Global kažejo, da so zamude pri dobavah aprila dosegle desetkratnik dolgoročnega povprečja. Na večletni vrh so porasle zamude pri dobavah polivinilklorida, polimerov in polprevodnikov. Podjetja so poročala o največjih pritiskih pri cenah nafte in transporta v celotni zgodovini raziskave.

Za slovenskega predelovalca to pomeni podaljšane dobavne roke, višje stroške zalog in pritisk na likvidnost. GZS med ključnimi temami za slovenska podjetja izrecno navaja pomanjkanje naročil v proizvodnji in stroškovne pritiske v verigi vrednosti. Zamude pri dobavah polprevodnikov so posebej relevantne za elektronsko industrijo in avtomobilske dobavitelje, ki so med najpomembnejšimi slovenskimi izvozniki.

Aprila niso porasle samo cene aluminija. Cink je zrasel za 4,4 odstotka, nikelj za štiri odstotke. Skupna rast cen kovin in rud je dosegla tri odstotke. To je širši surovinski šok, ne izolirani pojav pri aluminiju.

Gnojila so aprila podražela za 12,6 odstotka in dosegla 4-letni vrh. Slovenija je v prvem četrtletju uvoz gnojil povečala za tretjino, pri čemer analitiki UMAR ugotavljajo, da je rast posledica višjih uvoznih cen, ne večjega obsega. Kmetijski sektor torej plačuje dražji vhod, medtem ko so cene kmetijskih surovin na mesečni ravni ostale stabilne.

Cenovni pritiski v svetovnem proizvodnem sektorju so aprila porasli najbolj po letu 2022. Predčasna naročila blaga pred pričakovanim prelivanjem višjih vhodnih cen v končne cene so kratkoročno dvignila proizvodnjo, a to pomeni, da se pritisk na cene šele prihaja. Globalni sestavljeni PMI kaže, da je rast aktivnosti v aprilu porasla, a temelji na zalogah in predčasnih naročilih, ne na končnem povpraševanju.