Slovenija je lani za vojsko namenila 1,2 milijarde dolarjev, dvakrat več kot pred petimi leti, a še vedno pod Natovim pragom

Slovenija je lani za vojsko namenila 1,222 milijarde dolarjev oziroma 1,54 odstotka BDP, 113 odstotkov več kot leta 2020. A po metodologiji stockholmskega inštituta SIPRI, ki je objavil najnovejše podatke o vojaški porabi 176 držav, Ljubljana še vedno ni dosegla dvoodstotnega cilja zavezništva. Na prebivalca je poraba narasla z 275 na 577 dolarjev, delež državnega proračuna pa z 2,1 na 3,2 odstotka. To izhaja iz analize, ki jo je Lider.si pripravil na podlagi baze podatkov SIPRI Military Expenditure Database.

Natov letni pregled iz marca Sloveniji sicer pripisuje 2,04 odstotka BDP, a razlika ni v številkah, temveč v tem, kaj obe instituciji štejeta med vojaške izdatke. Ljubljana je lani med obrambne stroške vključila 221 milijonov evrov za obnovo cest z Natovim transportnim statusom, s čimer je petino povečanja dosegla brez dodatnega evra za vojsko. SIPRI takšnih kategorij ne priznava in v letošnjem poročilu opozarja, da razhajanja med obema metodologijama naraščajo. Italija je lani skušala med vojaške izdatke vključiti gradnjo mostu na Sicilijo.

Hrvaška je porabo podvojila na 2,1 milijarde dolarjev in z 2,02 odstotka BDP prvič presegla dvoodstotni prag. Srbija z 2,76 odstotka BDP namenja vojski več kot vse sosednje članice Nata razen Poljske in Grčije, a v absolutnih zneskih porabi manj kot njena zahodna soseda. Madžarska nominalno namenja vojski več kot Slovenija, a na prebivalca manj: 518 dolarjev proti 577. Madžarska ima štirikrat več prebivalcev ob le zmerno večjem proračunu.

Najhitreje se oborožuje Poljska: +241 odstotkov v petih letih, 4,5 odstotka BDP, raven, ki jo v Evropi presegata le Ukrajina in Grčija. Bosna in Hercegovina z 0,73 odstotka BDP in 73 dolarji na prebivalca zaostaja za vsemi sosedami, vključno s Kosovom. Avstrija, ki ni članica Nata, namenja 1,1 odstotka BDP. Italija z 1,89 odstotka prav tako ostaja pod pragom.

Po porabi na prebivalca se lestvica preuredi. Nemčija vodi s 1.346 dolarji, sledita Poljska (1.219) in Grčija (842). Slovenija se s 577 dolarji uvršča za Avstrijo (697) in pred Hrvaško (544). Srbija namenja 414 dolarjev na prebivalca.

Svetovna vojaška poraba je lani dosegla 2.887 milijard dolarjev oziroma 2,5 odstotka svetovnega BDP, največ v šestnajstih letih in enajsto zaporedno leto rasti. Poraba na prebivalca je znašala 352 dolarjev. Rast 2,9 odstotka je bila najnižja od leta 2021, a zgolj zato, ker so se ameriški izdatki zmanjšali za 7,5 odstotka na 954 milijard: Kongres leta 2025 ni odobril nobene nove finančne pomoči Ukrajini. Brez ameriških števil bi svetovna poraba narasla za 9,2 odstotka.

Direktor programa SIPRI za vojaške izdatke Nan Tian je ob objavi opozoril, da bo ameriško zmanjšanje kratkotrajno. Za leto 2026 je Kongres že odobril več kot bilijon dolarjev, za 2027 pa Bela hiša predlaga 1,5 bilijona.

Evropa je porabo povečala za 14 odstotkov na 864 milijard dolarjev. Raziskovalka SIPRI Jade Guiberteau Ricard je zapisala, da so članice evropskega dela Nata vojaške izdatke lani dvignile hitreje kot kadar koli po letu 1953. Nemčija je s 114 milijardami prvič od leta 1990 presegla dvoodstotni prag. Rusija je namenila 190 milijard (7,5 odstotka BDP), Ukrajina 84,1 milijarde (40 odstotkov BDP). V Aziji je poraba narasla za 8,1 odstotka na 681 milijard. Kitajska je izdatke povečala za 7,4 odstotka na 336 milijard, enaintrideseto leto zapored. Višji raziskovalec Diego Lopes da Silva je opozoril, da ameriška zavezništva v Aziji povečujejo obrambne proračune tudi zato, ker narašča dvom v ameriško podporo.

Na Natovem vrhu v Haagu junija 2025 so se članice zavezale, da bodo do leta 2035 za obrambo namenile 5 odstotkov BDP. Za Slovenijo bi ta cilj pomenil približno 3,5 milijarde evrov letno. Lani je bila ta raven trikrat nižja.