Bencin v letu dni dražji za 40 odstotkov potopil Wall Street, jedrna inflacija ostala mirna

Liter bencina se je v ZDA v letu dni podražil za 40,5 odstotka in prav ta račun je v sredo sesul Wall Street. Energija je prispevala več kot 60 odstotkov majskega dviga cen, ameriška inflacija pa je dosegla 4,2 odstotka, najvišjo raven po aprilu 2023. Dow Jones je izgubil 953 točk in se ustavil pri 49.918,78 točke, Nasdaq je padel za 1,98 odstotka na 25.169,50, S&P 500 za 1,62 odstotka na 7.266,99. Jedrna inflacija brez hrane in energije je ostala pri 0,2 odstotka na mesec, nižja od pričakovanih 0,3 odstotka, trg pa se je vseeno ustrašil tistega, česar centralne banke z obrestmi ne morejo pozdraviti, dražje nafte iz napol zaprte Hormuške ožine.

Indeks volatilnosti VIX je poskočil za približno 12 odstotkov na 22,22 točke, industrijske delnice so izgubile več kot 3 odstotke. Plače rasti cen ne dohajajo, povprečna realna plača ameriškega delavca je v dvanajstih mesecih padla za 0,7 odstotka, drugi mesec zapored. Ekonomist Bankrata Mark Hamrick je opozoril, da bodo motnje v oskrbi ob Hormuški ožini inflacijo držale visoko še naprej.

Obvezniški trg je isto poročilo prebral drugače od delniškega. Donosnost ameriške desetletne državne obveznice se je ustalila pri 4,52 odstotka in se umaknila z dnevnega vrha 4,55 odstotka, potem ko je nizka jedrna inflacija pomirila strah, da se podražitve selijo z bencinskih črpalk v vse drugo. Fed o obrestih odloča 17. junija, na prvi seji pod taktirko novega predsednika Kevina Warsha. Vlagatelji stavijo, da jih ne bo premaknil. Dvig za 0,25 odstotne točke imajo vračunan šele do decembra. Banka, ki si ob inflaciji nad štirimi odstotki ne upa niti dvigniti niti znižati, je natanko tam, kjer noben centralni bankir noče biti.

Evropske borze so dan končale neenotno. Stoxx 600 se skoraj ni premaknil, frankfurtski DAX je padel za 0,88 odstotka, pariški CAC 40 za 0,51 odstotka, milanski FTSE MIB za 0,46 odstotka, le londonski FTSE 100 je pridobil 0,27 odstotka. Najgloblje so se pogreznile rudarske in kovinarske delnice, za 1,16 odstotka, nemški predelovalec bakra Aurubis je izgubil 7,6 odstotka. Evropska centralna banka o obrestih odloča danes. Trgi vračunavajo skoraj gotov dvig za 0,25 odstotne točke na 2,25 odstotka, prvega po letu 2023. Ista nafta, ki Fed priklepa na mestu, ECB potiska v dvig sredi medle rasti. Berlin je iransko vojno in zaprto ožino navedel kot razlog, da je letošnjo napoved gospodarske rasti prepolovil na 0,5 odstotka.

Cena nafte je v sredo znova zrasla. Brent je pridobil več kot 3,4 odstotka in presegel 96 dolarjev za sod, ameriški WTI se je za 3,8 odstotka povzpel čez 93 dolarjev. V četrtek zjutraj sta oba terminska tečaja še naprej plezala, Brent nad 96 dolarji, ameriška surovina blizu 92 dolarjev. Terminska cena pove le del resnice. Na fizičnem trgu, kjer kupci plačujejo dejanske tovore, je nafta dražja. Dnevni Brent (dated Brent), ki zajema tovore z dobavo med desetimi dnevi in enim mesecem vnaprej, se vso krizo prodaja s pribitkom nad terminskimi pogodbami, za dubajsko nafto so kupci v najhujših tednih odšteli tudi 37 do 40 dolarjev nad papirnato ceno.

Ameriška Uprava za energetske informacije (EIA) je v napovedi, objavljeni 9. junija, ocenila, da bo svetovno povpraševanje po nafti letos upadlo za 1,1 milijona sodov na dan. Povprečno promptno ceno Brenta je za maj ocenila na 107 dolarjev za sod, za junij računa na okoli 105 dolarjev, dokler Hormuz ostaja večinoma zaprt. Pozneje napoveduje padec na 89 dolarjev v zadnjem četrtletju in na 79 dolarjev v povprečju leta 2027. Proizvajalci na Bližnjem vzhodu so maja načrpali več kot 11 milijonov sodov na dan manj kot pred vojno. Mednarodna agencija za energijo (IEA) bo svoje napovedi, prvič razširjene do leta 2027, objavila 17. junija, isti dan, ko odloča Fed.

Promet skozi Hormuško ožino je močno okrnjen, odkar so se vojaške operacije začele 28. februarja, ameriški energetski minister Chris Wright pa zatrjuje, da količine iz Perzijskega zaliva kljub temu znova naraščajo. Donald Trump je Iranu zagrozil z ostrejšimi napadi in zahteval sporazum, Teheran je na ameriške udare odgovoril z napadi na vojaške objekte v Bahrajnu, Jordaniji in Kuvajtu.

Analitik Rystad Energy Janiv Shah opozarja, da se zaznano geopolitično tveganje umirja hitreje kot dejansko stanje na vodi, pribitki za fizične tovore pa ostajajo trdovratni. Strategi Morgan Stanleyja so razgradnjo prometa skozi ožino opisali kot precej silovitejši udarec za fizične sode kot za papirnate pogodbe. Ameriške zaloge surove nafte so se prejšnji teden skrčile za 7,2 milijona sodov, sedmi tedenski padec zapovrstjo.