Evropska centralna banka (ECB) si prizadeva zmanjšati odvisnost od ameriških plačilnih velikanov, kot sta Visa in Mastercard, zato želi uvesti digitalni evro. Njen interes je v navzkrižju
s finančnimi institucijami, ki želijo zaščititi svoje prihodke, spor pa ovira razvoj domačega evropskega sistema, poroča Reuters.
Pandemija covida-19 je pospešila rast brezgotovinskih plačil, kar je povečalo odvisnost evrskega območja od ameriških podjetij. Ta danes obdelujejo skoraj dve tretjini vseh kartičnih plačil v EU, svoj vpliv pa so okrepili tudi PayPal, Apple in druga tehnološka podjetja.
Evropski politiki si prizadevajo za plačilno suverenost. Opozarjajo namreč, da bi razdrobljenost svetovnega reda povečala tveganje, da bi plačilni sistemi postali geopolitično orožje, medtem ko nove oblike denarja ogrožajo položaj evra.
ECB želi do leta 2029 uvesti digitalni evro oziroma spletno denarnico, za katero bi jamčila sama, upravljala pa bi jo zasebna podjetja, vključno z bankami.
Evropske banke pri tem opozarjajo, da bi digitalni evro lahko povzročil prenos depozitov iz bank v varnejše digitalne denarnice pod okriljem ECB, zato iščejo alternativne rešitve. Evropskemu konzorciju za razvoj kriptovalute, vezane na evro, se je tako v sredo pridružilo še 25 bank.
Učinkovit sistem brez dodatnih stroškov za državljane
Zaradi zadržkov finančnega sektorja se sprejem zakonodaje o digitalnem evru v Evropskem parlamentu odmika že tri leta.
Evropski poslanec Fernando Navarrete, ki vodi zakonodajni postopek, je za Reuters povedal, da pogajanja o natančni vlogi digitalnega evra še vedno potekajo in da končno glasovanje pričakuje pred koncem poletja.
Glavni izziv je zagotoviti združljivost in učinkovitost sistemov brez dodatnih stroškov za državljane. V ta namen namerava ECB zagotoviti infrastrukturo za digitalni evro brezplačno ter omejiti trgovcem provizije za sprejemanje digitalnega evra.
Vrednost kartičnih plačil v evroobmočju znaša okoli 3,4 bilijona evrov letno, zato bi omejitev provizij zasebnemu plačilnemu sektorju lahko prinesla med 8 in 9 milijard evrov izgubljenih prihodkov na leto, kaže Reutersov izračun na podlagi podatkov ECB.
Analitiki ocenjujejo, da bi del izgube lahko nadomestili z znižanjem medbančnih provizij. Trgovci v evroobmočju samo za debetne kartice letno plačajo približno 3,75 milijarde evrov provizij, od tega polovico neevropskim sistemom, preostanek pa bankam.
Digitalni evro zakonsko omejen
Zgornja meja posameznih imetij digitalnega evra bo zakonsko omejena in naj bi znašala okoli 3.000 evrov. To bi bankam, plačilnim podjetjem in fintech zagonskim podjetjem omogočilo vzporedni razvoj lastnih sistemov.
Predstavniki industrije in javni uradniki pri tem opozarjajo, da več različnih sistemov pomeni tudi večje tveganje za kibernetske napade, tehnične okvare in fragmentacije trga.
Reuters poroča, da je nekdanji visoki predstavnik ECB Ulrich Bindseil omejitev označil za “resen poraz” in dodal: “Pričakovali bi, da bo denar komercialnih bank podrejen centralnobančnemu denarju, ne obratno.”
Digitalni evro kot del enotne evropske plačilne infrastrukture
ECB vidi digitalni evro kot priložnost za vzpostavitev enotne evropske plačilne infrastrukture, zato bi ga kot zakonito plačilno sredstvo morali sprejemati vsi trgovci.
Ignacio Terol iz ECB je dejal, da bo sprejem zakonodaje omogočil široko uporabo teh standardov in odprl prostor tudi za zasebne rešitve.
Nekateri nacionalni sistemi, kot so italijanski Bancomat, španski Bizum in pariški Wero, medtem že razvijajo povezovanje obstoječih omrežij.
Terol pri tem opozarja, da banke, ki distribuirajo storitve, kot je Bizum, že ustvarjajo prihodke s partnerji mednarodnih kartičnih sistemov, zato morda ne bodo motivirane za konkurenčne ponudbe trgovcem.
Norman Wooding, ustanovitelj podjetja Scrypt, pa opozarja, da bi lahko zasebni sektor s hitrim tempom inovacij celo prehitel projekt ECB, saj so po njegovih besedah “inovacije strukturno vedno pred regulacijo,” še navaja Reuters.
Preberite tudi:
