Evropska centralna banka je na zasedanju v Berlinu drugič letos dvignila ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, se s 16. septembrom zvišuje na 2,50 odstotka, obrestni meri za glavne operacije refinanciranja in mejno posojilo pa na 2,65 oziroma 2,90 odstotka. Za slovenske kreditojemalce z variabilnimi posojili in za podjetja to pomeni, da se obdobje dražjega denarja podaljšuje.
Svet ECB je s tem znova zaostril denarno politiko kljub skrbem glede gospodarske rasti. Razlog so vztrajni inflacijski pritiski, ki jih poganja energetski šok zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.
Medletna inflacija v evrskem območju je avgusta poskočila na 3,3 odstotka, s 3,3 odstotka v juliju, pri čemer je rast cen energentov dosegla 14,3 odstotka. K temu so po oceni banke pomembno prispevale rafinerijske marže pri tekočih gorivih in višje cene energetskih surovin. Osnovna inflacija brez energentov in hrane je bila nekoliko nižja, pri 2,4 odstotka.
Slovenska variabilna stanovanjska posojila so praviloma vezana na šestmesečni euribor, ki se z zaostrovanjem politike ECB zvišuje. Za vsakih 0,25 odstotne točke višjo obrestno mero se mesečni obrok 150.000-evrskega stanovanjskega kredita za 25 let poveča za približno 20 evrov, na letni ravni torej za okoli 250 evrov.
| KLJUČNE OBRESTNE MERE ECB (od 16. 9. 2026) | ||
|---|---|---|
| Obrestna mera | Prej | Zdaj |
| Depozitna | 2,25 % | 2,50 % |
| Glavne operacije refinanciranja | 2,40 % | 2,65 % |
| Mejno posojilo | 2,65 % | 2,90 % |
Vir: ECB (2026).
Ker je to že drugi letošnji dvig, se učinki na obroke seštevajo. Podražitev čutijo tudi podjetja, saj so se posojilne obrestne mere za podjetja v evrskem območju zvišale na 3,8 odstotka, povprečna hipotekarna obrestna mera pa je znašala 3,5 odstotka. Kdor razmišlja o novem kreditu ali refinanciranju, mora torej računati z višjimi stroški financiranja kot pred poletjem.
ECB je objavila tudi nove napovedi svojih strokovnjakov. Skupna inflacija naj bi v povprečju znašala 3,0 odstotka letos, 2,5 odstotka leta 2027 in 2,1 odstotka leta 2028, pri čemer sta napovedi za 2027 in 2028 v primerjavi z junijem popravljeni navzgor. Gospodarska rast v evrskem območju naj bi dosegla 0,9 odstotka letos, 1,4 odstotka leta 2027 in 1,5 odstotka leta 2028, kar je za letos in prihodnje leto boljša napoved kot junija. Popravek navzgor odraža večjo odpornost gospodarstva, ki jo podpirata zasebna potrošnja in javna poraba, med drugim za obrambo in infrastrukturo.
| PROJEKCIJE ECB, SEPTEMBER 2026 | ||
|---|---|---|
| Leto | Inflacija (%) | Rast BDP (%) |
| 2026 | 3,0 | 0,9 |
| 2027 | 2,5 | 1,4 |
| 2028 | 2,1 | 1,5 |
Vir: ECB, projekcije strokovnjakov (september 2026). Za evrsko območje.
Višje obresti bodo trajale dlje
Predsednica ECB Christine Lagarde je poudarila, da bo inflacija ostala precej nad dvoodstotnim ciljem vse do prve polovice leta 2027, k cilju pa naj bi se vrnila proti koncu tega leta. Svet ECB se ne zavezuje k vnaprejšnji poti obrestnih mer in bo odločal od zasedanja do zasedanja glede na podatke.
Tveganja ostajajo asimetrična, navzgor pri inflaciji in navzdol pri rasti, kar pomeni, da ob nadaljevanju energetskega šoka dvig obresti morda ni zadnji.
