Slovensko gospodarstvo bo letos zraslo za 3,8 odstotka, precej bolj kot lani, ko je bila rast 1,5-odstotna, in znatno nad spomladansko napovedjo, ko je UMAR pričakoval 2-odstotno rast. Takšno rast v jesenski napovedi gospodarskih gibanj napoveduje UMAR. Pospešek je bil izrazit v prvi polovici leta, vendar se opira tudi na dejavnike, ki so deloma enkratne narave, zato se bo rast že v prihodnjih dveh letih umirila.
Rast je široko osnovana in izhaja iz več dejavnikov. Skupni izvoz, ki je lani večinoma stagniral, se bo letos precej povečal. K temu prispevata večja izvozna učinkovitost in zagon novih proizvodnih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji. Najmočnejši ciklični impulz prihaja iz investicij, kjer se sočasno zaključujejo projekti Načrta za okrevanje in odpornost ter drugi tir. K rasti prispevajo tudi občinske investicije pred lokalnimi volitvami. Domače povpraševanje krepi še zasebna potrošnja, ki jo podpirajo visoka zaposlenost, hitrejša rast plač in večje zaupanje potrošnikov. To se kaže predvsem pri nakupih avtomobilov in turističnih storitev.
Ker so nekateri dejavniki enkratni, se bo gospodarska rast v prihodnjih letih umirila. Leta 2027 naj bi dosegla 2,5 odstotka, leta 2028 pa 2,3 odstotka. Rast investicij se bo leta 2027 precej umirila, saj bo izostal prispevek več velikih projektov. To po oceni urada ne pomeni splošnega investicijskega zastoja, saj se nakazuje pospešek pri stanovanjskih naložbah. Kot je poudarila vršilka dolžnosti direktorja UMAR Alenka Kajzer, bo za vzdržno rast ključno, da gospodarstvo po zaključku velikih projektov ohrani zasebne investicije in izkoristi nove proizvodne zmogljivosti.
Inflacija bo letos v povprečju 3,1-odstotna in bo presegla spomladansko napoved, ki je znašala 2,6 odstotka. Glavni razlog so višje cene energentov in storitev, proti koncu leta pa urad pričakuje tudi ponovno rast cen hrane.
Večji prispevek energentov je predvsem posledica visokih cen naftnih derivatov na mediteranski borzi, ki so se začele zviševati po začetku vojne na Bližnjem vzhodu. Na cene bo dodatno vplivalo tudi prehodno obdobje ob uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnine za elektriko. Rast cen storitev ostaja povišana zaradi visoke rasti plač, ki bo letos v povprečju dosegla 7,9 odstotka. V prihodnjih dveh letih naj bi se inflacija ob odsotnosti novih šokov postopoma umirjala.
| NAPOVED ZA 2026: JESEN PROTI POMLADI | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Jesenska napoved | Spomladanska napoved |
| Gospodarska rast | 3,8 % | 2,0 % |
| Inflacija (povprečje leta) | 3,1 % | 2,6 % |
| Rast povprečne bruto plače | 7,9 % | – |
Vir: UMAR
Uresničitev napovedi spremljajo velika in pretežno negativna tveganja, ki izhajajo predvsem iz mednarodnega okolja. Dolgotrajnejše motnje pri izvozu energentov iz Perzijskega zaliva ali močno omejeno prehajanje skozi Hormuško ožino bi lahko dodatno zvišali cene nafte in plina ter zavrli evropsko gospodarsko rast.
Med domačimi tveganji urad izpostavlja predvsem pomanjkanje delovne sile, ki je po njegovi oceni pretežno strukturne narave ter pritiska na stroške dela in konkurenčnost podjetij. Obstajajo pa tudi možnosti za višjo rast, zlasti ob umiritvi geopolitičnih razmer in močnejšem tehnološkem investicijskem ciklu.
