EU bo morala pred zimo povečati uvoz utekočinjenega plina

Evropska unija bo morala letos občutno povečati uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), če želi do začetka zime doseči ciljno napolnjenost plinskih skladišč. Na to v svojem najnovejšem pregledu poletne oskrbe opozarjata Agencija EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in Evropsko združenje operaterjev plinskih prenosnih sistemov (ENTSOG).

Ob začetku poletne sezone, 1. aprila, so bila evropska plinska skladišča napolnjena le 28-odstotno, kar je manj kot v enakem obdobju zadnjih treh let. Po zadnjih podatkih z začetka julija je napolnjenost dosegla približno 49 odstotkov, kar je primerljivo z letom 2021, tempo polnjenja pa zaostaja tako za lanskim letom kot tudi za desetletnim povprečjem.

Po oceni ACER bo morala EU letos uvoz LNG povečati za približno 13 odstotkov glede na leto 2025, če želi do 1. novembra doseči 90-odstotno napolnjenost skladišč. Če bi države članice cilj znižale na 80 odstotkov, bi po ocenah zadostoval približno enak obseg uvoza kot lani.

LNG ima pri evropski oskrbi z energijo vse pomembnejšo vlogo. Danes predstavlja približno polovico vsega uvoženega zemeljskega plina, Evropska unija pa ostaja največji svetovni uvoznik utekočinjenega plina.

Polnjenje skladišč dodatno otežujejo višje cene plina in geopolitična negotovost. Konflikt na Bližnjem vzhodu je zvišal cene energentov in zmanjšal razliko med poletnimi ter zimskimi cenami, zaradi česar je shranjevanje plina za trgovce manj donosno. Na razmere vpliva tudi postopno opuščanje kratkoročnih pogodb za ruski LNG in plin iz plinovodov v okviru evropskega načrta REPowerEU, zaradi česar je na trgu na voljo manj plina za polnjenje skladišč.

V ACER ocenjujejo, da evropski plinski sistem ostaja odporen, predvsem zaradi velike zmogljivosti terminalov za uplinjanje LNG. Ob zadostnih dobavah utekočinjenega plina bi lahko EU tudi ob nižjih zalogah zagotovila stabilno oskrbo v zimski sezoni. Agencija zato državam članicam priporoča, naj v prihodnjih mesecih pozorno spremljajo hitrost polnjenja skladišč in pravočasno ukrepajo, da bodo pred začetkom ogrevalne sezone dosežene predpisane ravni zalog.

Za slovenska podjetja se globalni pretres pozna predvsem pri ceni. Iz Geoplina, največjega domačega veletrgovca s plinom, so spomladi za Glas gospodarstva sporočili, da oskrba njihovih odjemalcev poteka nemoteno in da se vpliv bližnjevzhodne krize odraža bolj v višjih cenah kot v motnjah pri dobavi. Skladiščne zmogljivosti v regiji so uporabnikom na voljo, ključno vprašanje ostaja njihova ekonomičnost ob porušenih razmerjih med poletnimi in zimskimi cenami.

Mag. Matija Bitenc, glavni direktor družbe Plinovodi, je za Glas gospodarstva pojasnil, da za slovenske uporabnike delujejo vse tri dobavne poti in da največ plina priteče iz Avstrije, manjše količine pa iz Italije in Hrvaške. Za prihodnjo kurilno sezono v Plinovodih zaradi nadgradnje povezave s Hrvaško pričakujejo večje dobave iz te smeri, dobavitelji pa imajo že zakupljene zmogljivosti na terminalu za utekočinjeni zemeljski plin Krk. Domača oskrba po Bitenčevih besedah ni neposredno odvisna od katarskega plina, zato slovenski prenosni sistem tem tokovom fizično ni izpostavljen.

Slovenija nima lastnih podzemnih skladišč in zaloge za zimo zagotavlja v regiji, med drugim v Avstriji in na Hrvaškem. Celotna skladiščna zmogljivost Evropske unije znaša 1.111 teravatnih ur, kar je 115-kratnik slovenske letne porabe. Večino plina porabijo industrija ter poslovni in komercialni odjemalci, na gospodinjstva po podatkih Agencije za energijo odpade približno petina. Podražitvam so najbolj izpostavljena energetsko intenzivna podjetja.

Praktično ves plin v Slovenijo še vedno pride po plinovodih, količine utekočinjenega plina so zanemarljive. V letu 2025 je prenosni sistem za slovenske uporabnike prenesel 10,4 teravatne ure plina, desetino več kot leto prej.