Inflacija se umirja, a vaš račun ne – zakaj nižja inflacija ne pomeni nižjih cen

Cene v Sloveniji so se od konca leta 2020, tik pred energetsko krizo, do konca leta 2025 zvišale za približno 26 odstotkov, kaže izračun Lider.si na podlagi podatkov Statističnega urada. Inflacija ostaja povišana, a tudi ko se bo umirila, dosežena raven cen ne bo nižja. Po prvi oceni Eurostata, objavljeni drugega junija, je inflacija maja v evrskem območju znašala 3,2 odstotka in v Sloveniji 3,8 odstotka. Tudi ta nova rast se prišteva že povišani ravni.

Inflacija meri hitrost rasti cen, ne njihove ravni. Košarica, ki je pred krizo stala 100 evrov, stane zdaj približno 126 evrov, in tudi ko stopnja pade proti dvema odstotkoma, ta košarica ne postane znova cenejša. Za znižanje ravni bi morala nastopiti deflacija, ki je centralne banke ne načrtujejo in se je bojijo bolj kot zmerne inflacije, saj zavira porabo in naložbe.

Ljudje cene merijo po nominalnih zneskih in ne po realni kupni moči, pojav, ki ga je ekonomist Irving Fisher poimenoval denarna iluzija. Cene na policah primerjajo s tistimi iz obdobja pred krizo, zato se življenje zdi dražje tudi takrat, ko plače rastejo hitreje od cen.

Po anketi Statističnega urada o porabi gospodinjstev je povprečno slovensko gospodinjstvo leta 2022 za življenjske potrebščine porabilo 24.329 evrov, 24 odstotkov več kot leta 2018. Po izračunu Lider.si na podlagi te košarice in indeksa cen so se od leta 2022 do konca leta 2025 cene zvišale še za približno 9 odstotkov, tako da je enaka košarica dražja za okoli 2.200 evrov na leto.

K rasti cen v Sloveniji največ prispevata elektrika in gorivo. Po nacionalnem indeksu Statističnega urada, ki je maja pokazal 3,6 odstotka, je skupina stanovanja, voda, elektrika in goriva prispevala 1,2 odstotne točke, cene v njej pa so bile za desetino višje kot pred letom. Sledil je prevoz, ki se je podražil za 5,5 odstotka in prispeval 0,8 odstotne točke.

Energija je z 10,9-odstotno letno rastjo še vedno glavni vir inflacije, a se je na mesečni ravni maja znižala za 1,1 odstotka, visoka letna številka pa večinoma izvira iz primerjave z lanskimi nizkimi cenami. Cene predelane hrane so se umirile na 1,1 odstotka. Evropska centralna banka je v marčevski napovedi pričakovala, da bo inflacija letos v povprečju 2,6-odstotna in da se bo v letu 2027 vrnila k dvema odstotkoma.

Domneva o bližnjem vrhu pa ni zanesljiva, saj se je inflacija storitev v evrskem območju maja zvišala s 3,0 na 3,5 odstotka, znak, da se začetni energetski šok seli v cene prevoza, gostinstva in vzdrževanja, kjer ostane trdovraten tudi potem, ko se energija umiri. Negotovost ostaja tudi na strani energije, saj lahko razmere na Bližnjem vzhodu cene znova poženejo navzgor.

Kam se bo stopnja gibala, ni gotovo. Za gospodinjstva pa to niti ni odločilno, saj tistih 26 odstotkov, za kolikor so cene že zrasle, ostaja ne glede na smer inflacije. Najboljše, na kar lahko gospodinjstva realno računajo v drugi polovici leta, je počasnejša rast računa, najzanesljivejši pokazatelj te smeri pa bo gibanje cen storitev pri 3,5 odstotka.