Iranski parlament pripravlja zakon, ki bo državi zagotovil trajni nadzor nad plovbo skozi Hormuško ožino. Predsednik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost Ebrahim Azizi je potrdil, da je odbor dokončal osnutek zakona. Predložen bo parlamentu v glasovanje po koncu zasedanja, je Azizi povedal Washington Timesu. Skozi ožino potuje petina svetovne nafte in petina utekočinjenega zemeljskega plina.
Iran je ožino zaprl 28. februarja, dan po tem, ko sta Združene države in Izrael sprožili zračne napade na iranske cilje in ubili vrhovnega voditelja Alija Hameneija. Iranska revolucionarna garda je po radijski zvezi opozorila, da nobeni ladji ne dovoli prehoda brez odobritve. Pred vojno je skozi ožino dnevno plulo več kot 130 ladij. Po podatkih londonskega Lloyd’s Lista je bilo v zadnjem zabeleženem tednu le 18 tranzitov.
Analitiki sistem imenujejo teheranska cestninska postaja. Ladje morajo iranski revolucionarni gardi posredovati podatke o lastništvu, tovoru in namembnem pristanišču. Po radijski zvezi dobijo dovoljenje za prehod skozi ozek kanal med iranskima otokoma Kešm in Larak, manj kot 20 milj od glavnega iranskega pomorskega oporišča v Bandar Abasu. Richard Meade, glavni urednik Lloyd’s Lista, je sistem opisal za USNI News: “Hormuška ožina je hkrati odprta in zaprta, odvisno od vašega položaja, tako geografskega kot geopolitičnega. To je, če hočete, Schrödingerjeva ožina.”
Za prehod Iran zaračunava pristojbine. Po podatkih pomorske svetovalne družbe Marisks, ki jih navaja Gulf News, zneski dosegajo do 2 milijona dolarjev na ladjo. Koliko ladij je dejansko plačalo, ni znano. NPR je poročal, da je sam sistem vzpostavljen, ampak da konkretna plačila ostajajo nepotriena.
Ian Ralby, višji raziskovalec Centra za pomorsko varnost, je za NPR pojasnil, da bi plačilo pristojbine iranski revolucionarni gardi lahko pomenilo financiranje terorizma po mednarodnem pravu, saj so Združene države, Združeno kraljestvo in Evropska unija gardo uvrstile na seznam sankcioniranih organizacij. Ladja, ki plača cestnino in varno prečka ožino, tvega, da bodo zanjo in za vse druge ladje istega lastnika uvedene sankcije.
Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu v členih 37 do 44 zagotavlja pravico tranzitnega prehoda skozi mednarodne ožine, ki je ni mogoče prekiniti ali pogojevati. Člen 26 izrecno prepoveduje zaračunavanje pristojbin za sam prehod. Generalni sekretar Sveta za sodelovanje v Zalivu Jasem Mohamed al-Budaivi je iranski sistem označil za “agresijo in kršitev konvencije”. Iran konvencije ni ratificiral, kar po oceni Eno centra za transport v Washingtonu pomeni, da je pravna relevantnost negotova.
Ralby je na webinarju Lloyd’s Lista povedal, da je Indonezija že napovedala možnost cestninjenja v Malajški ožini, čeprav je izjavo pozneje preklicala. “Če se to v kakršnikoli obliki normalizira, bomo videli posnemovalce,” je dejal. Meade je dodal, da posledice ne bodo omejene na Bližnji vzhod.
Združene države od sredine aprila izvajajo nasprotno blokado iranskih pristanišč. Operacijo Project Freedom, misijo ameriške mornarice za spremstvo trgovskih ladij iz Zaliva, je Trump sprožil v začetku maja in jo dva dni pozneje zaustavil zaradi “velikega napredka” v pogajanjih. Združeno kraljestvo in Francija sta gostili dve konferenci o ponovnem odprtju ožine, 36 držav je podpisalo izjavo o pripravljenosti za zagotavljanje varnega prehoda.
Skozi ožino medtem plujejo predvsem ladje iz Kitajske, Pakistana in Iraka, ki so z Iranom dosegle dvostranske dogovore. Evropske ladje ostajajo blokirane. Po oceni Lloyd’s List Intelligence je v Perzijskem zalivu ujetih med 500 in 700 plovil z nosilnostjo nad 10.000 ton. Posadke so pod vse večjim pritiskom, sveža voda in zaloge se krčijo, internetna povezava ostaja omejena.
Bruselski think tank Bruegel je ocenil, da bi 2 milijona dolarjev cestnine na velik tanker z 2 milijonoma sodčkov nafte pomenila dvig za 1 dolar na sodček. Stroški bi padli pretežno na zalivske države, ki nafto izvažajo skozi ožino, ne na končne potrošnike. Cena prehoda sama po sebi ni problem. Problem je, kot opozarjajo strokovnjaki za pomorsko pravo pri reviji Just Security, v tem, da Iran poskuša spremeniti mednarodno ožino v enostranski cestninski koridor, s čimer ogroža pravni okvir svobodne plovbe, na katerem temelji globalna pomorska trgovina.
