Krašu dobiček padel za 20 odstotkov, tudi slovenska čokoladna industrija pod pritiskom rekordnih cen kakava

Največji hrvaški proizvajalec čokolade in sladkarij Kraš beleži 20-odstoten padec dobičkonosnosti zaradi rekordnih cen kakava. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da se celotni dobiček zadrži v podjetju brez izplačila dividende. V Sloveniji je medtem ajdovski Incom, ki je v letu 2024 ustvaril 160,3 milijona evrov celotnih prihodkov in 7,2 milijona evrov čistega dobička, na krizo odgovoril z razvojem lastnih alternativnih kakavovih oblivov, po analizi, ki jo je bonitetna hiša CompanyWall pripravila za Lider.si.

Cene kakava so konec leta 2024 na newyorški borzi dosegle rekordnih 12.931 dolarjev za tono. Do marca 2026 so padle na okrog 3.200 dolarjev, kar je 65-odstoten padec z vrha, a proizvajalci čokolade še vedno predelujejo surovino, kupljeno po cenah med 7.000 in 8.000 dolarjev za tono. Po ocenah strokovnjakov za dobavne verige se bodo maloprodajne cene čokolade začele zniževati šele proti koncu leta 2026, ko bodo na trg prispele nove letine iz Slonokoščene obale in Gane. Zaprtje Hormuške ožine dodatno dviguje stroške ladijskega prevoza, zavarovanja in goriva, kar posredno vpliva tudi na ceno kakava.

Incom, ki je primarno proizvajalec sladoleda Leone in od leta 2020 tudi čokolade, je v dveh letih prihodke povečal za 48 odstotkov, s 107,9 milijona evrov v letu 2022 na 160,3 milijona v letu 2024. Čisti dobiček se je v istem obdobju povečal s 4,6 na 7,2 milijona evrov. Stroški materiala in blaga so medtem narasli z 58,5 na 84,8 milijona evrov, neposredna posledica dražjih surovin. V letnem poročilu za leto 2024 je podjetje zapisalo, da je 250-odstotna rast cen kakavovih surovin čokoladno in sladoledno industrijo postavila na resno preizkušnjo. Odgovorili so z razvojem lastnih alternativnih oblivov s spremenjeno maščobno sestavo in nižjo vsebnostjo kakava. Prodajo čokoladnih izdelkov so kljub temu povečali za 36 odstotkov, na 4,7 milijona evrov.

Medtem se je preostali del slovenske čokoladne industrije temeljito spremenil. Skupina Podravka je julija 2025 prodala konditorsko dejavnost Žita, vključno z blagovnima znamkama Gorenjka in Šumi ter tovarnama v Lescah in Krškem, bosanski družbi UPI Star za 8,6 milijona evrov. Gorenjka, katere korenine segajo v leto 1922 in ki letno proizvede okrog 1.500 ton čokolade, je tako po desetih letih hrvaškega lastništva prešla v roke bosanskega podjetnika Rusmirja Hrvića. Mercator-Emba iz Logatca, ki letno ustvari okrog 30 milijonov evrov prihodkov z izdelki BenQuick in zaposluje sto ljudi, je konec marca 2026 postala del avstrijske skupine Agrana. Dva od treh velikih slovenskih proizvajalcev kakavovih izdelkov sta v manj kot enem letu zamenjala lastnike.

Kraš, katerega izdelke Bajadera, napolitanke in čokoladice Živalsko kraljestvo dobro poznajo tudi slovenski potrošniki, je po podatkih iz objave na hrvaškem Seonetu v letu 2025 ustvaril 6,5 milijona evrov čiste dobiti, 1,7 milijona manj kot leto prej. EBITDA se je znižala za 19 odstotkov na 15,8 milijona evrov. Prihodki so sicer narasli za 3,4 odstotka na 193,9 milijona evrov, a stroški so rasli hitreje in stisnili marže. Predsednik uprave Tomislav Bagić je opozoril, da se je kakav na svetovnih trgih v začetku leta 2025 prodajal tudi po več kot 12.000 dolarjev na tono. Kljub temu se je podjetje odločilo, da ne bo dvignilo cen izdelkov, kar je dodatno oklestilo dobiček.

Borzna cena kakava se je sicer vrnila pod 3.500 dolarjev za tono, a tovarne še vedno predelujejo surovino, kupljeno mesece vnaprej po znatno višjih cenah. Čokolada na policah bo zato ostala draga vsaj do konca leta 2026. Incom je pokazal, da je mogoče rasti tudi ob izjemnem pritisku na surovine, pod pogojem hitre prilagoditve receptur in proizvodnih procesov. Novi lastniki Gorenjke in Mercator-Embe pa se bodo morali odločiti, ali bodo v slovensko čokoladno industrijo vlagali ali jo zgolj optimizirali.