Zlate rezerve Banke Slovenije so februarja prvič presegle 600 milijonov evrov, a 4 tone so drobtinica ob sosedih

Slovenska centralna banka je lani kupila tono zlata, s čimer se je pridružila globalnemu trendu kopičenja plemenite kovine, ki ga poganja zamrznitev ruskih deviznih rezerv in vojna v Iranu. Aprilski bilten prinaša prve podatke za obdobje spopadov.

Cena zlata je 28. januarja letos dosegla rekordnih 5.595 dolarjev za unčo. Mesec pozneje, ko so ZDA in Izrael napadli Iran, je v nekaj tednih izgubila več kot deset odstotkov. V bilanci Banke Slovenije so se premiki na trgu jasno odrazili: vrednost zlatih imetij je januarja dosegla 580 milijonov evrov, februarja prvič v zgodovini presegla 600 milijonov, marca pa padla na 543 milijonov. Te številke, ki izhajajo iz aprilskega mesečnega biltena centralne banke, prvič zajemajo obdobje iranske vojne.

Banka Slovenije že od začetka leta 2025 aktivno kupuje zlato, potem ko je s tem prenehala leta 2005. V prvi polovici lanskega leta je kupila 0,56 tone, do konca leta pa skupaj 1,05 tone, s čimer je količino zlatih rezerv povečala z 3,17 na 4,22 tone. Gre za palice čistosti 99,5 odstotka, ki jih hrani v trezorju v tujini. Ob sočasni rasti cene se je vrednost imetij podvojila: z 257 milijonov evrov konec leta 2024 na 498 milijonov konec leta 2025.

Zakaj centralna banka, ki je leta 2005 prodala 2,5 tone zlata in se je naslednjih dvajset let komajda dotaknila svojih imetij, zdaj kupuje?

Prelomnica je bilo leto 2022, ko so zahodne države zamrznile 300 milijard dolarjev ruskih deviznih rezerv. Od takrat centralne banke po svetu množično kupujejo zlato – devizne rezerve v dolarjih ali evrih so lahko zamrznjene z enim klikom, zlato v trezorju pa ne. “Zlato je likviden instrument, ki se praviloma dobro obnaša v obdobjih negotovosti, zato ga centralne banke lahko uporabijo, kadar ga potrebujejo,” je za CNBC povedal Shaokai Fan, vodja oddelka za centralne banke pri World Gold Council.

Od leta 2022 so centralne banke tri leta zapored kupile več kot tisoč ton zlata letno. Skupno svetovno povpraševanje je v prvem četrtletju 2026 doseglo 1.231 ton oziroma rekordnih 193 milijard dolarjev, navaja World Gold Council. Fizični nakupi palic in kovancev so narasli za 42 odstotkov.

A ravno v obdobju največje negotovosti – ob začetku iranske vojne konec februarja – je kupovanje presahnilo. Po oceni Goldman Sachs so centralne banke februarja kupile le dve toni zlata namesto običajnih 60. Ekstremna cenovna nihanja so zaustavila tudi najbolj odločne kupce. Vlagatelji so začeli prodajati zlato, da bi pokrili izgube na delniških in obvezniških trgih. Severnoameriški skladi ETF so marca zabeležili 12,7 milijarde dolarjev odlivov, največ v zadnjih petih letih.

Ob tem se zastavlja vprašanje sorazmernosti. S 4,22 tone zlata se Banka Slovenije uvršča med najmanjše imetnike v Evropi. Poljska, sicer desetkrat večje gospodarstvo, ima 550 ton in načrtuje dvig na 700. Madžarska jih je od leta 2018 povečala s treh na 110 ton. Vrednost slovenskega zlata zajema le 2,5 odstotka tujih sredstev centralne banke, ki skupaj znašajo 22,2 milijarde evrov.

Banka Slovenije je vseeno v enem letu povečala količino zlata za 33 odstotkov, kar jo uvršča med aktivnejše kupce v regiji. O razlogih centralna banka molči. “Naših odločitev v zvezi z zlatimi rezervami ne moremo komentirati,” je edini odgovor, ki ga ponuja javnosti.

Bilten ne pove, kaj se je zgodilo marca, ko je vrednost imetij padla s 600 na 543 milijonov evrov. Navaja le vrednost v evrih, ne pa količine v tonah, zato ni mogoče ugotoviti, ali je centralna banka izkoristila marčevski upad cene za dodaten nakup, obdržala obstoječo količino ali del zlata prodala. Naslednji bilten bo prinesel odgovor.

Investicijske banke medtem ostajajo optimistične. J.P. Morgan napoveduje 6.300 dolarjev za unčo do konca leta, Goldman Sachs 5.400, Wells Fargo med 6.100 in 6.300. Če se te napovedi uresničijo, bodo štiri tone zlata Banke Slovenije do decembra vredne precej več kot danes.