V Sloveniji je 212 občin. Lani jih je o lobističnih stikih poročalo šest. Skupaj so prijavile 28 stikov. Samo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport jih je v istem obdobju zabeležilo 1.187.
Te številke je objavila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v letnem poročilu o lobiranju za leto 2025. Neskladje med lokalno in državno ravnjo je osrednje sporočilo dokumenta. Na državni ravni so lobiranci poročali o skupno 4.882 stikih. Na občinski jih je bilo 28 – manj kot en stik na dve poročajoči občini na mesec.
Šest občin, ki so sploh poročale, so Velenje, Dobrovnik, Kočevje, Koper, Dobrova – Polhov Gradec in Kranj. Preostalih 206 ni prijavilo ničesar. KPK ocenjuje, da je to nerealno: občine sprejemajo prostorske načrte, lokalne predpise in koncesije, vplivanje interesnih skupin na te odločitve pa je pri delu občinskih uprav praktično neizogibno.
Številke so sicer malenkost boljše kot leto poprej, ko so o stikih poročale le tri občine in prijavile skupaj 11 stikov. A v letu 2023 je istih šest občin poročalo o 101 stiku, skoraj štirikrat več kot lani. Trend poročanja na lokalni ravni je torej neenakomeren in nizek.
Na državni ravni je za ministrstvom za gospodarstvo (1.187 stikov) sledil državni zbor s 1.047 prijavljenimi stiki. Na tretjem mestu je bilo ministrstvo za finance s 470 stiki, za njim ministrstvo za digitalno preobrazbo (329) in ministrstvo za zdravje (244). Gospodarsko ministrstvo je vrh lestvice obdržalo že tretje leto zapored.
KPK opozarja tudi na drug problem: zavezanci pogosto ne ločijo med dejanskim lobiranjem in stiki, ki to niso. Približno vsak deseti prijavljeni stik sploh ne sodi v kategorijo lobiranja – gre za prošnje za sestanek ali primere, ko oseba v resnici nima vloge lobiranca, ker ne sodeluje pri sprejemanju predpisov.
Register lobistov ostaja izjemno ozek. Konec leta 2025 je bilo vanj vpisanih le 84 oseb. Večino lobiranja opravljajo zakoniti zastopniki in izvoljeni predstavniki interesnih organizacij, ki se jim po zakonu ni treba registrirati. Vrhovno sodišče je leta 2024 sicer omejilo razlago pojma “izvoljeni predstavnik” – člani društev, sindikatov, zbornic in organov upravljanja po tej razlagi ne smejo lobirati za svojo organizacijo brez predhodnega vpisa v register. A dejanska praksa tej sodbi očitno še ne sledi.
Kjer pa neregistrirani lobisti brez zakonske izjeme vendarle lobirajo, KPK najpogosteje zazna kršitve. Komisija v takih primerih uvede postopek zoper vse vpletene: zoper lobista, ker je lobiral nezakonito, zoper lobiranca, ker stika ni odklonil, in zoper interesno organizacijo, če je bila seznanjena z nezakonitim ravnanjem. Skupno je KPK lani uvedla 115 prekrškovnih postopkov – za 40 odstotkov več kot leta 2024, ko jih je bilo 82.
Komisija napoveduje, da bo do konca leta pregledala spoštovanje zakonskih določb pri izbranih občinah. Obenem predlaga spremembo zakonodaje, ki bi bila razumljivejša, in vpeljavo javno objavljenega seznama oseb, ki smejo lobirati.
