Kazalnik gospodarskega razpoloženja evrskega območja je aprila 2026 padel na 93,0, kar je najnižja vrednost od novembra 2020, ko je Evropa tonila v drugi val pandemije. Padec ni bil postopen. Januarja je ESI stal pri 99,3, tik pod dolgoročnim povprečjem 100. V štirih mesecih je izgubil 6,3 točke. Razlog je vojna v Iranu in inflacijska pričakovanja, ki iz nje sledijo.
Komisija je danes objavila podatke, ki kažejo, da se je razpoloženje poslabšalo v vseh sektorjih brez izjeme. Najbolj so padli potrošniki, sledijo storitvene dejavnosti in trgovci na drobno. Tudi industrija in gradbeništvo sta zabeležila upad, čeprav manjši. Ko padejo vsi sektorji hkrati, to ni sektorski problem, to je sistemski signal.
Pot navzdol je bila hitra. Februarja je ESI padel s trimesečnega vrha, marca se je padec nadaljeval z znižanjem za 1,6 točke na 96,6. Aprila je prišel nov padec za nadaljnje 3,6 točke na 93,0. Skupni padec v štirih mesecih je primerljiv z upadom zaupanja ob začetku pandemije leta 2020, le da takrat je bil razlog zaprtje gospodarstev. Tokrat je razlog strah pred tem, kar prihaja.
Inflacijska pričakovanja na ravni energetskega šoka 2022
Inflacijska pričakovanja potrošnikov so aprila zrasla za 5,6 točke na 49,1, kar je najvišja vrednost od aprila 2022. Takrat je Evropa prvič občutila posledice ruske invazije na Ukrajino in z njo povezanega energetskega šoka. Prodajne cenovne napovedi proizvajalcev so zrasle za 10,2 točke na 31,1, kar je najvišja vrednost v več kot treh letih.
Inflacijska pričakovanja so eden od ključnih dejavnikov, ki določajo dejansko inflacijo. Ko potrošniki pričakujejo višje cene, zahtevajo višje plače. Ko proizvajalci pričakujejo višje stroške, dvignejo prodajne cene vnaprej. Ko se oba procesa začneta hkrati, postane inflacija samozadostna, ne le odraz zunanjih šokov.
Evropska centralna banka je v zadnjem letu postopoma zniževala obrestne mere, ker se je zdelo, da je inflacija pod nadzorom. Zdaj se sooča z neprijetnim scenarijem, saj rastejo inflacijska pričakovanja, gospodarska aktivnost pa upada. To je kombinacija, ki centralnim bankam ne pušča preprostih odgovorov. Znižanje obrestnih mer bi spodbudilo gospodarstvo, a bi dodatno razplamtelo inflacijo. Ohranitev obrestnih mer bi zadržala inflacijo, a poglobila gospodarski upad.
Nemčija, Francija, Italija padajo skupaj
Aprila 2026 je ESI padel v vseh štirih največjih gospodarstvih EU. Nemčija je zabeležila padec za 3,9 točke, Francija za 3,0, Italija za 2,8 in Nizozemska za 2,5. Španija je bila edina z manjšim padcem, le 0,9 točke.
Slovensko gospodarsko razpoloženje je aprila padlo na najnižjo raven v več kot dveh letih in pol. Sezonsko prilagojeni indeks je padel na -5,3, z -2,5 marca, kar je najslabši rezultat od avgusta 2023. Zaupanje potrošnikov je padlo na -32, z -22 v marcu, zaupanje v maloprodajnem sektorju pa se je zlomilo s 14 na 1,0. Industrija je padla na desetmesečno dno pri -9, medtem ko sta gradbeništvo in storitve ostali stabilni oziroma se celo rahlo izboljšali.
Kazalnik gospodarskega razpoloženja ni napoved recesije. Je pa merilo tega, kako podjetja in potrošniki gledajo na prihodnost. Ko to merilo pade na najnižjo točko v skoraj šestih letih, je to opomnik, da so optimistične napovedi iz začetka leta temeljije na drugačnih razmerah.
