Surova nafta in zemeljski plin sta bila marca medletno cenejša za 15,3 odstotka. Hkrati je proizvodnja koksa in naftnih derivatov v istem obdobju podražila za 16 odstotkov. Ista surovina, nasprotni smeri. Med poceni surovo nafto in dragimi derivati nekdo pobira razliko.
Uvozne cene so bile marca v povprečju za 1,8 odstotka višje kot februarja, medletno pa so rahlo upadle za 0,3 odstotka, kažejo podatki statističnega urada. Na prvi pogled umirjena slika. Pod povprečjem pa se dogajajo precejšnja nihanja, ki imajo zelo konkretne posledice za slovensko gospodarstvo.
Razlika med ceno surove nafte in ceno naftnih derivatov je v marcu 2026 postala posebej izrazita. Surova nafta je bila medletno cenejša za 15,3 odstotka, kar bi moralo pomiriti cene goriv in energentov. A proizvodnja koksa in naftnih derivatov je v istem obdobju podražila za 16 odstotkov. Mesečno je ta skupina zrasla za dobrih 20 odstotkov.
Razlog je v strukturi trga. Rafinerije in dobavitelji derivatov imajo lastno cenovno logiko, ki ne sledi neposredno ceni surove nafte. Na ceno derivatov vplivajo zmogljivosti predelave, povpraševanje po posameznih produktih, logistični stroški in marže vzdolž dobavne verige. Ko surova nafta pojema, rafinerije in trgovci ne znižajo cen sorazmerno, ker nimajo razloga, dokler povpraševanje ostaja stabilno.
Za Slovenijo, ki uvaža naftne derivate in je odvisna od uvoznih cen, to pomeni, da padec cene surove nafte na globalnih trgih ne pride do potrošnika ali podjetij v polnem obsegu. Del razlike ostane pri posrednikih v dobavni verigi. To je tudi eden od razlogov, zakaj slovenska vlada regulira drobnoprodajne cene goriv: brez regulacije bi bila razlika med gibanjem surovine in maloprodajno ceno še večja.
Energenti mesečno zrasli za 15,8 odstotka
Mesečni skok uvoznih cen energentov za 15,8 odstotka je podatek, ki ga je težko ignorirati. V absolutnih številkah je to za podjetja, ki uvažajo energijo, konkreten stroškovni udarec v enem mesecu. In to ni izolirano dogajanje.
Svetovna banka je dan prej objavila poročilo, v katerem napoveduje 24-odstotni skok cen energije v letu 2026, kar bo najvišja raven od ruske invazije na Ukrajino leta 2022. Blokada Hormuške ožine po iranskem konfliktu je povzročila največji naftni šok v zgodovini, z začetnim upadom svetovne proizvodnje za okoli 10 milijonov sodov na dan. Marčevski skok uvoznih cen energentov v Sloveniji je torej prvi statistično izmerjen odmev tega šoka v domačih podatkih.
Za podjetja, ki so energetsko intenzivna, to pomeni pritisk na marže, ki ga kratkoročno ni mogoče prevaliti na kupce. Za tista, ki imajo dolgoročne dobavne pogodbe, bo udarec prišel z zamikom. Za celotno slovensko gospodarstvo, katerega BDP naj bi letos zrasel za 2 odstotka, je to dejavnik tveganja, ki ga uradne napovedi morda še ne vključujejo v polni meri.
Medletni upad uvoznih cen iz zunaj evrskega območja za 2,1 odstotka kaže, da Slovenija del uvoza uspešno preusmerja ali pogaja ugodnejše pogoje. A mesečni trendi kažejo, da se ta prednost topi. Energetski šok, ki ga napoveduje Svetovna banka, se v statistiki šele začenja pojavljati.
