Litva in Poljska bosta do 2030 po kupni moči prehiteli Slovenijo

Slovenija bo do leta 2030 po kupni moči na prebivalca zdrsnila z 19. na 21. mesto med 41 evropskimi državami, po najnovejših projekcijah Mednarodnega denarnega sklada, objavljenih 14. aprila. Prehiteli jo bosta Litva in Poljska.

BDP na prebivalca po pariteti kupne moči bo v Sloveniji do 2030 dosegel 70.867 mednarodnih dolarjev, kar pomeni 22,3-odstotno rast glede na leto 2025. Litva v istem obdobju zraste na 72.923 dolarjev (za 26,1 odstotka), Poljska pa na 71.661 (za 28,4 odstotka). Razlika med Slovenijo in Litvo je leta 2025 minimalna – le 104 dolarje, v prid Sloveniji – a se do konca desetletja obrne; Litva bo 2.056 dolarjev pred njo. Poljska, ki je leta 2025 s 55.793 dolarji za Slovenijo še za več kot dva tisoč, jo prehiti za 794 dolarjev.

Nominalno se Slovenija premakne v nasprotni smeri – BDP na prebivalca v evrih zraste s 33.079 na 40.837 evrov, s čimer se dvigne z 19. na 18. mesto in za las prehiti Španijo (40.544 evrov). Razkorak med nominalnim napredkom in padcem po kupni moči odraža hitrejšo rast cenovne ravni od realnih dohodkov.

Na vrhu lestvice Irska s 181.953 dolarji do 2030 prehiti Luksemburg (168.566), a irski BDP na prebivalca je znano napihnjen zaradi prisotnosti multinacionalnih korporacij. Norveška, Švica in Danska zaokrožijo zgornjo peterico. Avstrija, najpogostejša slovenska primerjalna točka, bo s 87.009 dolarji ostala na 11. mestu – 23 odstotkov pred Slovenijo. Češka s 74.976 dolarji zaseda 17. mesto, Italija pa 18. s 73.276 dolarji. Na drugi strani lestvice Grčija beleži najgloblji padec med članicami EU – z 29. na 32. mesto.

Petnajst od 41 držav do 2030 ohranja svoj položaj. Najpomembnejša sprememba v zgornji polovici lestvice pripada Cipru, ki se s 16. povzpne na 13. mesto s 24,4-odstotno rastjo kupne moči.

Med zahodnobalkanskimi državami IMF predvideva najhitrejšo rast kupne moči na celini, a ob tem tudi največji zaostanek za jedrom EU. Hrvaška bo s 64.221 dolarji na 23. mestu dosegla 91 odstotkov slovenskega BDP po kupni moči – leta 2025 ta delež znaša 89 odstotkov. Srbija s 35,9-odstotno rastjo doseže 44.458 dolarjev na prebivalca, Črna gora 43.894, Severna Makedonija 39.369, Albanija 32.096, Bosna in Hercegovina pa 29.506 dolarjev.

V nominalnem izrazu je razkorak še ostrejši; bosanski BDP na prebivalca bo leta 2030 pri 11.380 evrih, le 28 odstotkov slovenskega. Srbski dosega 49 odstotkov. Čeprav zahodnobalkanskim državam pripadajo najvišje stopnje rasti v Evropi, je pot do konvergence z EU merljiva v desetletjih, ne letih.