Marca je iz nastajajočih trgov odteklo 70 milijard dolarjev, največ od pandemije, slovenski skladi so v istem bazenu

Photo by D Brz on Unsplash

Tuji vlagatelji so marca iz nastajajočih trgov umaknili 70,3 milijarde dolarjev, kar je največji mesečni odliv od pandemičnega marca 2020, ko so se trgi sesuli po zaprtju gospodarstev po svetu. Samo iz delnic je odteklo 56 milijard, kar je rekord v vsaj dvajsetih letih, je v začetku aprila objavil Inštitut za mednarodne finance (IIF). Višji ekonomist IIF Jonathan Fortun je obrat označil za ostrezen prelom po večjem geopolitičnem šoku.

Preobrat je bil sunkovit, saj so bili januarja prilivi v nastajajoče trge po oceni IIF izjemno veliki, februarja še vedno pozitivni. Marca, v prvem polnem mesecu po izbruhu bližnjevzhodne vojne, se je tok obrnil. Nafta je poskočila za 50 odstotkov nad sto dolarjev za sodček in apetit po tveganju se je sesul. Južnokorejske delnice, ki so v prvih dveh mesecih leta pridobile skoraj 50 odstotkov, so v tednih po začetku konflikta izgubile tretjino teh dobitkov. Azija je absorbila skoraj celotni delniški odliv.

Mednarodni denarni sklad je v poglavju o globalni finančni stabilnosti pokazal, zakaj so ti premiki tako sunkoviti. Od globalne finančne krize so se portfeljski tokovi v nastajajoče trge povečali osemkrat in kumulativno dosegli okrog štiri bilijone dolarjev. Osem desetin tega kapitala danes zagotavljajo nebančni vlagatelji, dvakrat več kot pred dvajsetimi leti. Ko indeks nestanovitnosti VIX naraste za eno standardno deviacijo, hedge skladi najhitreje zmanjšajo izpostavljenost, ker jih finančni vzvod in pozivi k doplačilu kritja prisilijo v prodajo. Sledijo jim pasivni indeksni skladi in ETF-ji, ki ob spremembi uteži v referenčnih indeksih samodejno razprodajajo. Zavarovalnice in pokojninski skladi so stabilnejši, saj upravljajo dolgoročne obveznosti. MMF ocenjuje, da en skok VIX povzroči odliv portfeljskega dolga v obsegu okrog enega odstotka četrtletnega BDP nastajajočih gospodarstev.

Portfeljski dolg nastajajočih trgov danes v povprečju znaša 15 odstotkov BDP teh držav, pred dvajsetimi leti ga je bilo devet. Ob nenadnem odlivu se pogoji zunanjega financiranja zaostrijo, stroški zadolževanja narastejo, valute oslabijo. IIF ocenjuje, da marca še ni šlo za sistemsko zaustavitev financiranja po celotnem spektru nastajajočih trgov, a opozarja, da bo ob nadaljevanju konflikta, višji inflaciji, močnejšem dolarju in zmanjšanem manevrskem prostoru držav stabilizacija tokov težja.

Med najdonosnejšimi slovenskimi vzajemnimi skladi sta bila lani NLB Skladi Zahodni Balkan delniški z 38-odstotno donosnostjo in Generali Jugovzhodna Evropa s 37-odstotno. Oba vlagata v delnice na trgih, ki jih MMF uvršča med nastajajoče ali obmejne. Tudi Triglav Investments in NLB Skladi upravljata sklade z izpostavljenostjo do nastajajočih trgov v Aziji in širše. Ko globalna nestanovitnost naraste, so prav ti skladi med prvimi, ki občutijo umik tujega kapitala, saj domači slovenski vlagatelji v njih investirajo ob boku hedge skladov in globalnih vzajemnih skladov, ki ob skokih VIX-a prodajajo najhitreje. Kdor ima naložbe v skladih z izpostavljenostjo do nastajajočih trgov, naj ve, da v istem bazenu plavajo vlagatelji, ki ob prvih znakih pretresa izstopijo.

En odgovor

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji