Mestni turizem pozimi prekaša alpskega: Ljubljana zasluži skoraj polovico več kot gorske destinacije

V zimski sezoni med decembrom in januarjem je v slovenskih hotelih prenočilo dobrih 310.000 tujih turistov, ki so v povprečju porabili 177 evrov na dan. Za tiste, ki snujejo turistično ponudbo in trženje, pa ta povprečna številka skriva bolj zanimivo sliko.

Turist iz neevropske države je v istem obdobju pustil 265 evrov na dan, turist iz Beneluksa 209 evrov, medtem ko je Avstrijec, ki je naš najpogostejši zimski gost, porabil le 147 evrov, kažejo podatki statističnega urada. Sloveniji torej najzvestejši in najbolj množični obiskovalci pustijo najmanj, tisti, ki pridejo redko, pa največ.

Razkorak je še bolj izrazit, ko pogledamo po vrstah destinacij. Tuji turisti v Ljubljani so v zimski sezoni porabili 208 evrov na dan, v mestnih in drugih občinah 207 evrov, medtem ko so gorske in obmorske destinacije dosegle le 145 evrov. Ljubljana je hkrati tista, ki privablja poslovne turiste, ki predstavljajo 12 odstotkov vseh tujih hotelskih gostov, od katerih je skoraj dve tretjini obiskalo prav prestolnico. Poslovni obiskovalci so strukturno dragoceni, ker prihajajo neodvisno od sezone, trošijo v restavracijah, na prireditvah in v storitveni sferi, Ljubljana pa je edina slovenska destinacija, ki jih sistematično privablja v zadostnem obsegu.

Za 15 odstotkov tujih gostov v Ljubljani so bili izdatki višji od pričakovanih, kar je med vsemi vrstami destinacij drugi najvišji delež takoj za zdraviliškimi občinami pri 16 odstotkih. To ni slabo znamenje, nasprotno. Turist, ki porabi več od pričakovanega, je praviloma v okolju, ki mu ponuja dovolj razlogov za spontano trošenje.

Tretja zgodba v podatkih je morda najbolj strateška. Med vsemi sezonami ima zimska najvišji delež povratnih turistov, 53 odstotkov, poletna in jesenska pa le 34 oziroma 36 odstotkov. Med Avstrijci se jih je vrnilo kar 70 odstotkov, tretjina v isti kraj. To ni samo lojalnost, to je navada, ki ima vrednost, ker lojalnega turista ni treba prepričevati znova.

A ravno zato, ker Avstrijci pridejo vsako leto, so v določeni meri že maksimalno izkoriščeni kot trg. Poraba 147 evrov na dan, pri kateri so za nastanitev šli večinoma paket z zajtrkom ali polpenzionom, za dodatne izdatke pa odšteli le 47 evrov, najmanj od vseh segmentov, kaže, da ti gostje prihajajo z jasnim in fiksnim proračunom. Turistična ponudba, ki bi jih prepričala k višji spontani porabi, pri tem trgu ni naletela na plodna tla. Priložnost je torej v tistih trgih, ki jih Slovenija še nima v zadostnem obsegu: bolj oddaljeni, bolj radodarni, manj naravnani k fiksnim paketom.