Minimalna plača v Ljubljani ne pokrije niti najemnine

Ljubljana se je uvrstila med devet prestolnic EU, kjer minimalna plača ne zadošča niti za kritje mesečne najemnine dvosobljenega stanovanja. Po analizi Evropskega sindikalnega inštituta znaša razmerje med najemnino in minimalno plačo v Ljubljani 105 odstotkov. To pomeni, da bi delavec z minimalno plačo v celoti porabil ves mesečni zaslužek in še 5 odstotkov poleg, samo da pokrije najemnino.

Slovenija je v tej analizi v slabi družbi. Razmerje nad 100 odstotkov so zabeležile še Valletta z 143 odstotki, Pariz s 138 odstotki, Talin s 131 odstotki, Madrid s 125 odstotki, Bukarešta s 122 odstotki, Varšava s 117 odstotki, Dublin s 113 odstotki in Vilna s 105 odstotki.

Slovenija v tej primerjavi izstopa iz drugačnega razloga kot Romunija ali Bolgarija. Ni to revna država z nizko minimalno plačo. Je država, ki se po stopnji tveganja revščine uvršča na tretje mesto v EU, a ima prestolnico, ki je za minimalne prejemnike finančno nedostopna.

Minimalna plača v Sloveniji v letu 2026 znaša 1.481,88 evra bruto. To je solidna vrednost v evropskem kontekstu, a Ljubljana je postala najemniški trg, ki tej plači ne ustreza. Povprečna najemnina za dvosobno stanovanje v prestolnici presega ta znesek.

Analiza Evropskega sindikalnega inštituta je pokazala, da je povprečna najemnina v prestolnicah EU za 218 evrov na mesec višja od minimalne plače. Ljubljana je med mesti, kjer je ta razlika še večja.

Generalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov Esther Lynch je ob objavi rezultatov opozorila, da visoki stanovanjski stroški in nizke plače ljudi potiskajo v revščino in gospodarstvo vodijo proti recesiji.

Po oceni Euronews na podlagi podatkov Eurostata v 22 državah EU od minimalne plače ali manj živi okoli 12,8 milijona delavcev. Za te delavce razmerje med najemnino in plačo ni akademski kazalnik, ampak vsakodnevna odločitev o tem, ali si sploh lahko privoščijo lastno stanovanje v mestu, kjer delajo.

Na drugem koncu lestvice je Bruselj, kjer minimalna plača pokrije 70 odstotkov najemnine. Berlin je drugi z 76 odstotki. Razlika med Brusljem in Ljubljano je 35 odstotnih točk. Razlog ni samo v višini minimalne plače, temveč v tem, kako države regulirajo najemniški trg. Belgija in Nemčija imata razvite sisteme regulacije najemnin in socialna stanovanja v obsegu, ki ga Slovenija ne dosega.

Slovenija je konec leta 2025 sprejela zakon, ki predvideva 100 milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj do leta 2034. To je korak v pravo smer, a učinki bodo vidni šele čez leta, ne danes. Za delavca z minimalno plačo, ki danes iše stanovanje v Ljubljani, ta zakon ne pomeni ničesar.