Slovenija pred drugo energetsko krizo v štirih letih, tokrat brez fiskalnih rezerv za plošne subvencije

Leta 2022 je Slovenija na energetsko krizo odgovorila z zamrznitvijo cen električne energije in plina, omejeno maržo pri gorivih, znižanim DDV na energente na 9,5 odstotka in paketom 1,2 milijarde evrov za gospodarstvo. Znižanje trošarin in davkov je po podatkih Evropske komisije znižalo letno inflacijo za 1,3 odstotne točke, a stalo proračun 0,3 odstotka BDP. Mednarodni denarni sklad v včeraj objavljenem poročilu World Economic Outlook izrecno svari pred ponovitvijo takšnega pristopa.

Neciljane fiskalne ukrepe, zamrznitve cen in široke subvencije opisuje kot pogosto slabo zasnovane in zelo drage za javne finance. Namesto tega poziva k ozko usmerjenim transferjem najranljivejšim, z jasnimi klavzulami o prenehanju. Kritika zadene neposredno. Regulacija cen goriva, kakršno je Slovenija uvedla marca 2022, je sicer omejila rast maloprodajnih cen, a obenem blokirala tržno prilagajanje, ki ga sklad ocenjuje kot nujno.

Slovenija nima fiskalnega prostora za ponovitev. Primanjkljaj državnega proračuna se bo po napovedih Evropske komisije letos povzpel na 2,3 odstotka BDP, javni dolg znaša okrog 65 odstotkov BDP, MMF pa je že v januarskem poročilu opozoril, da naraščajoči izdatki za obrambo, pokojnine in zdravstveno reformo ogrožajo fiskalno vzdržnost. V regulirane cene goriva je zdaj vgrajena mediteranska Plattsova kotacija surove nafte, ki je skoraj 50 odstotkov višja kot pred letom dni. Pritisk na maloprodajne cene bencina in dizla bo neizogiben, ne glede na to, ali vlada poseže po regulaciji ali ne.

Referenčna napoved sklada, ki predpostavlja kratkotrajen konflikt na Bližnjem vzhodu, postavlja letošnjo globalno rast na 3,1 odstotka in inflacijo na 4,4 odstotka. Še pred izbruhom vojne 28. februarja je MMF nameraval napoved rasti zvišati na 3,4 odstotka. V hudem scenariju, če Hormuška ožina ostane zaprta in se inflacijska pričakovanja odmikajo od cilja, sklad predvideva rast pri dveh odstotkih in inflacijo nad šestimi. Glavni ekonomist Pierre-Olivier Gourinchas ocenjuje, da je agregatna krivulja ponudbe zdaj bolj položna kot leta 2022, morebitna dezinflacija pa bo zato bolj boleča za gospodarstvo.

ECB je na marčevskem zasedanju obrestne mere pustila pri dveh odstotkih, a zvišala napoved inflacije za evroobmočje na 2,6 odstotka in znižala rast na 0,9 odstotka. Christine Lagarde je teden pozneje na konferenci ECB and Its Watchers napovedala pripravljenost na dvig mer, tudi če bi se inflacijski presežek izkazal za kratkotrajnega. Trgi ji verjamejo. Verjetnost dviga obrestnih mer ECB nekje v letu 2026 na napovednih trgih znaša 84 odstotkov. Za Slovenijo, ki uvozi 45 odstotkov energije, naftni derivati pa predstavljajo 34 odstotkov njene energetske oskrbe, to prinaša sočasen udarec višjih cen goriva in dražjih posojil. Januarska napoved MMF za slovensko rast pri 2,2 odstotka je bila pripravljena pred izbruhom konflikta.

Dvotedensko premirje v Hormuški ožini se izteče 21. aprila. Donald Trump je v ponedeljek napovedal mornarniško blokado iranskih pristanišč, potem ko so pogajanja v Islamabadu propadla. Proizvodnja OPEC+ je marca padla za 7,9 milijona sodčkov dnevno, Mednarodna agencija za energijo pa je uskladila sproščanje 400 milijonov sodčkov iz strateških rezerv. Nafta Brent je v torek zaključila pri okrog 95 dolarjih za sodček. Če se ožina ne odpre, bo Slovenija fiskalni odgovor oblikovala pod časovnim pritiskom, z občutno manj proračunskega manevrskega prostora kot leta 2022, in z izrecnim opozorilom iz Washingtona, da plošne subvencije niso odgovor.

Klub slovenskih podjetnikov (SBC) je pozval k hitremu in sistemskemu ukrepanju države ob energetski draginji ter opozoril, da bodo podjetja ob dolgotrajno dražji energiji zmanjšala proizvodnjo ali selila naložbe. Zanimiv je premik od leta 2022, ko so delodajalska združenja zahtevala predvsem subvencije in zamrznitve cen. SBC zdaj zagovarja samooskrbo z obnovljivimi viri in jedrsko energijo, pospešitev naložb v energetsko infrastrukturo in energetsko strategijo, ki ne bo podrejena dnevni politiki. Jezik je bližje MMF-ovim priporočilom kot karkoli, kar je slovensko gospodarstvo zahtevalo pred štirimi leti. A SBC obenem izpostavlja podrobnost, ki je Washington ne omenja. Slovenija je po marčevskih volitvah še brez nove vlade. Kdor koli jo bo sestavljal, bo energetsko politiko oblikoval z občutno manj proračunskega prostora kot leta 2022 in s precej krajšim časovnim oknom za ukrepanje.