Slovenija za križarke zaračunava turistično takso, Izola jo uvaja brez pomola za večje ladje

Slovenske obalne občine od letošnjega leta prvič lahko pobirajo turistično takso za potnike s potniških ladij. Koper, ki v sezoni 2026 pričakuje 79 prihodov križark in okrog 130.000 potnikov, računa na 130.000 do 140.000 evrov novih prihodkov. Izola je na aprilski seji občinskega sveta soglasno potrdila enak odlok, čeprav nima niti enega pomola, ki bi bil dovolj velik za privez križarke.

Podlago za to je dal noveliran Zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki ga je Državni zbor sprejel jeseni 2025 na pobudo koalicijskih strank in poslanca Feliceta Zize (italijanska narodna skupnost). Novela med zavezance za plačilo takse prvič uvršča ladjarje. Koprski župan Aleš Bržan je ob prihodu prve ladje januarja letos za RTV Slovenija povedal, da bo pristojbina nižja od standardne turistične takse in bo znašala okvirno en evro na potnika.

Izolski občinski svet je odlok potrdil na seji 24. aprila. Takso bo občina obračunavala pavšalno, glede na zmogljivost ladje. Za plovila z do 200 potniki znaša dnevni znesek 200 evrov, za ladje z več kot 3.001 potnikom pa 3.200 evrov. Župan Milan Bogatič je v obrazložitvi ocenil, da bo letni prihodek znašal 20.000 evrov. Denar bo šel za urejanje javnih površin in turistično promocijo.

Večje potniške ladje se v izolskem akvatoriju še niso nikoli zasidrale. Občinsko pristanišče, ki ga upravlja Komunala Izola, je namenjeno ribiškim in manjšim plovilom, Marina Izola pa sprejema plovila dolžine do približno 45 metrov z ugrezom okrog štirih metrov. Globine v pristanišču dosegajo od pet do sedem metrov. Tipična križarka potrebuje globino vode vsaj deset do dvanajst metrov in pomol dolžine 250 do 360 metrov, poleg tega pa potniški terminal z mejno kontrolo. Na občini so za medije pojasnili, da bo pred sprejemom prvih ladij treba pridobiti soglasja in izdelati maritimno študijo. Odlok je za zdaj le pravna priprava na prihodnost.

Edino slovensko pristanišče z ustrezno infrastrukturo ostaja Luka Koper. Leta 2023 je mesto sprejelo 73 ladij in rekordnih okrog 125.000 potnikov. Leto pozneje je v Koper priplulo 80 ladij, a skupno le približno 121.000 potnikov. Maja 2025 je bil odprt nov potniški terminal, vreden 3,3 milijona evrov, ki je nadomestil dotedanji začasni šotor. Za letošnjo sezono napovedujejo 79 prihodov in okrog 130.000 potnikov. V Piranu, ki sprejema manjše ladje, so v letu 2024 zabeležili okrog 17.000 potnikov.

Po vsem Sredozemlju pristaniška mesta zaostrujejo pogoje za križarke. Barcelona zaračunava do tri evre turistične takse za obisk, ki traja več kot 12 ur, in dodaten doplaček za onesnaževanje v višini 1,75 evra. Do leta 2030 namerava zapreti dva od sedmih terminalov za križarke. Grška otoka Santorini in Mikoni od poletja 2025 zaračunavata 20 evrov na potnika s križarke. Dubrovnik omejuje prihode na dve ladji dnevno in od leta 2026 uvaja obvezno predhodno rezervacijo za obisk mestnega obzidja. Benetke so velike križarke iz lagune preusmerile že leta 2021, od leta 2024 pa dnevnim obiskovalcem zaračunavajo vstopnino od pet do deset evrov. Cannes je junija 2025 omejil sprejem na ladje z največ 1.000 potniki. Kotor, kamor je leta 2024 priplulo skoraj 500 ladij, preučuje uvedbo okoljske pristojbine po opozorilih UNESCA.

Slovenija z okvirno evrom na potnika ostaja med cenejšimi sredozemskimi destinacijami, daleč za grškimi 20 evri ali barcelonskimi tremi evri s pribitkom. Koprska občina bo od 130.000 potnikov letno iztržila toliko, kolikor stane en srednje velik občinski projekt. Izola, ki križark sploh še ne sprejema, pa bo z odlokom pripravljena, če se kdaj zasidrajo v njenem akvatoriju.