Svetovna banka je v svojem najnovejšem poročilu za april 2026 objavila napoved. Cene energije bodo letos zrasle za 24 odstotkov, kar bo najvišja raven od ruske invazije na Ukrajino leta 2022. Skupni stroški surovin bodo porasli za 16 odstotkov. Nafta Brent bo letos v povprečju stala 86 USD za sod, kar je občutno več kot 69 USD leta 2025. Gonilo vsega tega je vojna v Iranu, ki je globalne surovinske trge pahnila v najhujšo turbulenco v štirih letih.
Slovenija se na energetski šok odziva z regulacijo cen goriv. Od danes, 29. aprila 2026, liter bencina stane 1,635 evra, liter dizla 1,708 evra. Brez regulacije in oprostitve okoljske dajatve bi bencin stal okoli 1,801 evra, dizl pa okoli 1,891 evra. Regulacija torej drži cene nižje za skoraj 20 centov na liter, razliko pa krije državni proračun z odpovedjo prihodkom od okoljske dajatve.
To je kratkoročno socialno smiselna odločitev. Dolgoročno pa je vprašanje, kako vzdržna je ta politika v razmerah, ko Svetovna banka napoveduje, da bodo cene energije ostale visoke vse do konca leta 2026, in to v optimističnem scenariju, ki predvideva, da se bodo motnje v Hormuški ožini umirile do maja. Slovenija ima javni dolg pri 65,7 odstotka BDP, proračunski prostor za subvencioniranje goriv pa ni neomejen.
Glavni ekonomist Svetovne banke Indermit Gill je ob objavi poročila poudaril, da vojna gospodarski sistem zadeva v valovih. Najprej skozi višje cene energije, nato skozi višje cene hrane in nazadnje skozi višjo inflacijo, ki dviguje obrestne mere. Za Slovenijo, katere BDP raste za napovedanih 2 odstotkov letos, to pomeni pritisk na vse tri fronte hkrati. Izvozno usmerjena slovenska industrija je občutljiva na rast stroškov energije, kmetijstvo je pod pritiskom dragih gnojil, gospodinjstva pa že čutijo inflacijo pri cenah hrane.
Največji naftni šok v zgodovini in kaj pomeni za zeleni prehod
Svetovna banka v poročilu opisuje, kaj se je zgodilo po 28. februarju 2026, ko so ameriški in izraelski napadi dosegli iransko energetsko infrastrukturo. Teheran je odgovoril z blokado Hormuške ožine, skozi katero normalno poteka petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Posledica je bil začetni upad svetovne proizvodnje nafte za okoli 10 milijonov sodov na dan, kar je po podatkih Svetovne banke največji naftni šok v zgodovini.
Cene nafte Brent so v sredini aprila 2026 bile več kot 50 odstotkov višje kot na začetku leta. Čeprav so se od vrhov nekoliko umirile, ostajajo na ravni, ki pritiska na vse ekonomije, odvisne od uvoza energentov. Slovenija je med njimi.
Slovenija si je zadala ambiciozne cilje na področju obnovljivih virov in elektrifikacije prometa. Registracije električnih vozil so v prvem četrtletju 2026 zrasle za 78 odstotkov. A prehod ni hiter. Večina slovenskega gospodarstva, transporta in ogrevanja je še vedno odvisna od fosilnih goriv. Vsak sod nafte pri 86 ali 103 USD pomeni realen strošek, ki ga industrija prenaša na cene, gospodinjstva pa čutijo pri položnicah in na črpalki.
Svetovna banka v poročilu opozarja, da bi morale vlade odpornost na takšne šoke graditi sistemsko, ne pa z obsežnimi in slabo usmerjenimi subvencijami, ki izkrivljajo trg in trošijo proračunske rezerve.
