Francija je konec aprila prek evropskega sistema za hitro obveščanje o hrani (RASFF) sporočila, da je v pošiljki malin iz Srbije odkrita skoraj dvakrat višja vsebnost kadmija od dovoljene, 0,071 miligrama na kilogram namesto dovoljenih 0,04 miligrama. Pošiljka je označena kot resno tveganje za zdravje potrošnikov, poroča Biznis.rs.
Po pojasnilih dr. Aleksandra Leposavića z Inštituta za sadjarstvo v Čačku maline niso srbskega porekla, temveč reeksportirane iz drugih držav. Kadmij je težka kovina, ki se pojavlja v območjih vojaških spopadov, v bližini rudnikov ali težke industrije. V Srbiji teh pogojev ni, je za Biznis.rs povedal Leposavić.
Srbija je v zadnjih letih povečala uvoz malin iz Ukrajine, Poljske, Kirgizistana in Kitajske. Po Leposavićevih ocenah je Srbija dolga leta proizvajala med 60.000 in 65.000 ton malin letno, lani pa je proizvodnja padla pod 20.000 ton. Uradni podatki Republiškega zavoda za statistiko navajajo 82.577 ton, a Leposavić trdi, da se realni podatki od uradnih znatno razlikujejo.
Do 95 odstotkov srbske proizvodnje malin gre v izvoz. Najpomembnejša trga sta Nemčija in Francija. Srbija je na nemškem trgu držala več kot 60 odstotkov tržnega deleža, danes je ta padel pod 30 odstotkov, po ocenah Leposavića za Biznis.rs.
Kupci ne ločijo med domačimi in uvoženimi malinami, ki se izvažajo iz Srbije. Veliki francoski kupci so po besedah Leposavića na deklaracijah jasno navajali, da gre za maline, proizvedene v Srbiji. Danes te prakse na evropskih trgih ni več. Edino na japonskem trgu še označujejo srbsko poreklo, je za Biznis.rs povedal Leposavić.
