Telekom Slovenije je v 10 tednih krize vlagateljem prinesel 53-odstotni donos

Nobena delnica na Ljubljanski borzi ni med geopolitično krizo trajno izgubila vrednosti. Nobena ne kotira pod predvojno ravnjo. A razlike v tem, koliko so posamezne prinesle vlagatelju, ki je marca obdržal živce, so izjemne.

Telekom Slovenije je od predvojne ravni 93 evrov z 27. februarja do petkovega zaključka pri 139 evrih skupaj s predlagano dividendo 4,60 evra vlagatelju prinesel 52,8-odstotni donos. Luka Koper, na nasprotnem koncu lestvice, 7,3 odstotka. Ista borza in isti šok, pa sedemkratna razlika.

Telekomov preskok deloma pojasnjuje izhodiščna podcenjenost. Družba je leta kotirala pod vrednotenjem, ki ga je trg pripisoval primerljivim telekomom v regiji. V prvem četrtletju 2026 je Skupina prihodke povečala za dva odstotka, dobiček iz poslovanja pred amortizacijo pa za štiri odstotke, na 125,8 milijona evrov, po podatkih, objavljenih na SEOnetu. Junija bo skupščina odločala o dividendi 4,60 evra bruto na delnico, kar je 15 odstotkov več kot lani. A fundamentalni podatki sami ne pojasnijo 74-odstotnega okrevanja od kriznega dna. K temu je prispevalo še dejstvo, da je Telekom edina delnica v indeksu, katere posel vojna v Hormuški ožini ni mogla poškodovati. Družba ne izvaža skozi ožino, ne kupuje energentov na spot trgu in ne zavaruje ladij. Pošilja podatke po optiki. V krizi, ki je pretresla logistiko in energetiko, je bilo to dovolj.

Na nasprotnem polu sta Petrol in Luka Koper. Oba sta od predvojne ravni do kriznega dna 23. marca izgubila petino vrednosti. Pri Petrolu je povezava neposredna: ko cena Brenta v enem trgovalnem dnevu niha za dvanajst dolarjev, trg ne more ovrednotiti marž družbe, ki z nafto in naftnimi derivati trguje vsak dan. Luka Koper je udarec občutila posredno, prek zmanjšanega pretoka blaga po sredozemskih poteh. Obe delnici sta se do maja vrnili nad predvojno raven, a njuna pot je bila najbolj strma in za vlagatelja najdražja v smislu živcev.

Vmes sta dve skupini. Prvo sestavljajo družbe, ki so padle povprečno, a se vračajo s trdnim temeljem: Krka, NLB in Cinkarna Celje. Krka je v padcu izgubila 16,7 odstotka in se vrnila enakomerno, skoraj brez dnevnih odklonov. Pri 249 evrih je od januarskega rekorda oddaljena manj kot dva odstotka. Krkina bruto dividenda v zadnjem desetletju v povprečju raste za 13,6 odstotka na leto, po podatkih družbe. Za julij uprava predlaga 9,10 evra na delnico.

NLB je v krizi padla najmanj od vseh osmih — le 12,7 odstotka. Banka, ki kreditno raste s 14-odstotno letno stopnjo in katere kapitalski količnik presega 19 odstotkov, je v okolju visokih obrestnih mer bolj ščit kot tveganje. Predlagana dividenda 13,84 evra bruto v dveh obrokih ob petkovi ceni 227 evrov ponuja šestodstotni donos, najvišji v indeksu.

Drugo skupino sestavljata zavarovalnici. Triglav je padel dvajset odstotkov, Sava Re osemnajst. Obe sta se vrnili nad predvojno raven in obe junija ponujata višje dividende kot lani. Triglav bo predlagal tri evre na delnico, pri čemer je lanski čisti dobiček skupine znašal 136,7 milijona evrov, po podatkih na SEOnetu. Zavarovalnici sta v krizi padli bolj kot banka ali farmacevt, kar odraža izpostavljenost zavarovalniških portfeljev prek naložb v obveznice in delnice, ne le prek zavarovalniškega posla.

Podatki kažejo borzo, na kateri osem podjetij z rastočimi dobički, naraščajočimi dividendami in obvladljivim dolgom trguje ob zmernih vrednotenji. SBITOP je v petek zaprl dvajset točk pod januarskim rekordom. Vseh osem delnic letos ponuja višje dividende kot lani. Vlagatelj, ki je marca prodal, je zamudil donose med 7 in 53 odstotki.

Odprto ostaja vprašanje, ali okrevanje odraža realno sliko ali le to, da se diplomatski signali iz Hormuške ožine za zdaj berejo optimistično. Če se ožina zapre drugič, bo preizkus drugačen. Za tiste, ki so marca ostali, pa so številke za zdaj na njihovi strani.