Venezuela bo v prihajajočih tednih razkrila, da znaša njen javni dolg 240 milijard dolarjev, precej več, kot so doslej ocenjevali trgi, ki so govorili o 150 do 200 milijardah. Gre za največje prestrukturiranje državnega dolga v zgodovini, ki bo po obsegu preseglo grško prestrukturiranje iz leta 2012, doslej največje na svetu, ko so Atene od upnikov odpisale 200 milijard dolarjev dolga.
Caracas je pospešeno prestrukturiranje sprožil po tem, ko je ameriška vojska januarja odstavila dolgoletnega voditelja Nicolása Madura. Začasna voditeljica Delcy Rodríguez želi z upniki skleniti dogovor do konca leta, kar bi Venezueli po skoraj desetletju izolacije omogočilo vrnitev na mednarodne kapitalske trge. Ameriška investicijska banka Centerview Partners, ki jo je Caracas najel kot finančnega svetovalca, naj bi načrt za vzdržno prestrukturiranje dolga objavila v začetku julija, kasneje ta mesec pa še makroekonomski okvir, ki naj bi gospodarstvo države ocenil na približno 100 milijard dolarjev, kar je močno manj od 370 milijard dolarjev leta 2012, zadnjega leta na oblasti predhodnika Madura, Huga Cháveza. Razmerje med dolgom in bruto domačim proizvodom bi po teh ocenah preseglo 200 odstotkov, poroča Financial Times.
Največji in najbolje preverjen del dolga predstavljajo obveznice države in državnega naftnega podjetja PDVSA, v skupni vrednosti okoli 60 milijard dolarjev, k čemur je treba prišteti še približno 40 milijard dolarjev obresti, ki so se nabrale od neplačil, in ki rastejo za 5 milijard dolarjev letno. Poleg tega naj bi Venezuela dolgovala med 30 in 50 milijard dolarjev naftnim podjetjem in trgovinskim upnikom za neplačane račune, več kot 20 milijard dolarjev iz pravnih zahtevkov podjetij, ki jim je Chávezov režim nekoč odvzel premoženje, med 10 in 20 milijard dolarjev Kitajski, okoli 6 milijard dolarjev Rusiji in 4 milijarde dolarjev razvojnim bankam.
Posebnost tega prestrukturiranja je, da analize vzdržnosti dolga, na podlagi katere upniki običajno presojajo, kolikšen odpis dolga je upravičen, tokrat ni pripravil Mednarodni denarni sklad, kar je za prestrukturiranje te velikosti redkost. Sklad je sicer potrdil, da z venezuelskimi oblastmi redno sodeluje glede makroekonomskih razmer, ni pa vključen v sam postopek prestrukturiranja. Nekateri predstavniki venezuelske opozicije opozarjajo, da bi prestrukturiranje brez okrilja Mednarodnega denarnega sklada državo lahko postavilo v šibkejši pogajalski položaj nasproti upnikom, medtem ko en od vlagateljev, ki je pred kratkim izstopil iz venezuelskih obveznic, meni, da bi moral pogovore med upniki voditi prav sklad, skupaj s pregledanim in potrjenim obsegom celotnega dolga.
Venezuelske obveznice se trenutno trgujejo po približno 55 centih na dolar vrednosti, kar je precej več kot 33 centov pred padcem Madura, vendar ta cena ne upošteva let neplačanih obresti. Upnike najbolj skrbi, kako hitro lahko država obnovi proizvodnjo nafte in kako uspešna je obnova izvoza surove nafte, ki ga je po Madurovem odhodu omogočila ameriška administracija. Venezuelska centralna banka, ki je po letih molka znova začela redno objavljati gospodarske podatke, je ta teden sporočila, da je v prvih treh mesecih letošnjega leta izvoz nafte prinesel 5,5 milijarde dolarjev, kar je več kot 4,4 milijarde dolarjev v zadnjih mesecih Madurove vlade, vendar še daleč od ravni izpred uvedbe ameriških sankcij.
Preberite več:
Ne glede na to, kako hitro bo Caracas objavil svoj načrt, poznavalci opozorjajo, da ostaja časovnica izjemno tesna. Po besedah upravitelja portfelja pri Aegon Asset Management obstaja le majhna možnost, da bi prestrukturiranje te velikosti, ki je zaradi razpršenosti dolga in dolgega obdobja neplačil že doslej veljalo za zapletenejše od katerega koli prejšnjega primera, dejansko zaključili še v letošnjem letu. Verjetneje je, da se bo zavleklo v leto 2027.
