OTP banka je v letu 2025 zaslužila 258,1 milijona evrov čistega dobička, v prvem četrtletju 2026 pa 38,8 milijona. Leto prej je dobiček znašal 309,4 milijona. Razlika ni posledica slabšega poslovanja, temveč obrata obrestnega cikla, ki se po treh letih rekordnih zaslužkov za evropske banke obrača navzdol.
Kako je cikel deloval, pokažejo podatki bonitetne hiše CompanyWall, ki je za Lider.si pripravila analizo poslovanja banke. Čiste obresti OTP banke so med 2022 in 2024 zrasle z 152 na 481 milijonov evrov, ker je ECB ključno obrestno mero dvignila na 4,5 odstotka. Razlika med obrestmi, ki jih banke plačujejo za depozite, in tistimi, ki jih zaračunavajo za kredite, se je občutno razširila. Čisti prihodek banke je v letu 2024 dosegel 786,8 milijona evrov. Bančni sektor v celotni Evropi je imel tri izjemna leta.
Od junija 2024 ECB obresti znižuje in marža se krči. Čiste obresti OTP banke so v letu 2025 padle na 435,8 milijona evrov, čisti prihodek pa na 694,5 milijona. Obrestna marža banke je zdrsela s 3,22 na 2,90 odstotka, donosnost kapitala s 17,9 na 14 odstotkov, dobiček pa za 16,6 odstotka. Isti trend beležijo banke od Frankfurta do Milana.
| OTP BANKA d.d., FINANČNI KAZALNIKI | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Leto | Čisti prihodek (mio EUR) | Čisti dobiček (mio EUR) | Bilančna vsota (mrd EUR) | Zaposleni | ROE (%) |
| 2021 | 273,6 | 108,9 | 9,9 | 1.631 | n/p |
| 2022 | 327,8 | 115,6 | 10,4 | 1.539 | n/p |
| 2023 | 728,7 | 272,2 | 15,4 | 2.378 | 17,95 |
| 2024* | 786,8 | 309,4 | 14,9 | 2.274 | 17,86 |
| 2025 | 694,5 | 258,1 | 15,4 | 2.125 | 13,99 |
 *po združitvi z nekdanjo SKB banko (avg. 2024); 2023 in 2024 prilagojeni podatki za obe banki | |||||
Četrtletni rezultati, ki jih je banka objavila 15. maja, potrjujejo ta trend. Čisti dobiček OTP Skupine Slovenija je v prvih treh mesecih leta znašal 40,9 milijona evrov, donosnost kapitala pa 8,8 odstotka. V enakem obdobju lani je skupina zaslužila 69 milijonov pri 14,8-odstotni donosnosti. Del letošnjega padca gre na račun enkratnih rezervacij, povezanih s pravnimi zahtevki, a tudi brez njih je smer jasna. “Naš poslovni rezultat v prvem četrtletju kaže moč našega razpršenega poslovnega modela, v katerem stabilni obrestni prihodki in pospešena rast prihodkov iz opravnin skupaj podpirajo trajnostno in odporno dobičkonosnost,” je ob objavi povedal András Hámori, predsednik uprave OTP banke.
Kreditni portfelj je v istem četrtletju zrasel za 3,9 odstotka na 7,9 milijarde evrov. Depoziti strank so pri 12,4 milijarde, kapitalski količnik pri 20,6 odstotka, likvidnostni količnik pa pri 308 odstotkih, vse precej nad regulativnimi zahtevami.
Hámorijev poudarek na opravninah ni naključen. OTP v Sloveniji pospešeno gradi prihodke zunaj klasičnih obresti. Prihodki iz zavarovalnih produktov so v prvem četrtletju 2026 zrasli za 51 odstotkov glede na enako obdobje lani, prihodki iz vzajemnih skladov pa za 15 odstotkov. Septembra lani je banka najavila prevzem koprske družbe Primorski skladi, s čimer bo prvič neposredno vstopila na trg upravljanja premoženja. Uvedla je individualni naložbeni račun, pri izdaji državnih obveznic pa nastopila kot organizator in distributer. Ko se obrestna marža krči, evropske banke iščejo prihodke v opravninah, zavarovanjih in upravljanju premoženja. OTP s tem v Sloveniji ponavlja model, ki ga matična Skupina OTP že prakticira na 11 trgih v Srednji in Vzhodni Evropi.
OTP banka je po združitvi nekdanje Nove KBM in SKB banke avgusta 2024 druga največja banka v državi z bilančno vsoto 15,4 milijarde evrov, 2.125 zaposlenimi in 71 poslovalnicami. Matična Skupina OTP je v celotnem letu 2025 dosegla 2,88 milijarde evrov čistega dobička, slovenska hčerinska družba pa je ena njenih največjih članic zunaj Madžarske. Skupščina banke je marca letos od bilančnega dobička za dividende namenila 192,3 milijona evrov, ki bodo v celoti izplačane edinemu lastniku, luksemburški družbi OTP Luxembourg.
Preberite več:
Ker je OTP druga največja banka v državi, njeni rezultati govorijo o več kot le o enem podjetju. V letu 2024 je zaslužila 309,4 milijona, v 2025 pa 258,1 milijona. Če se bo trend iz prvega četrtletja nadaljeval, bo letni dobiček v 2026 občutno nižji od obeh. Obdobje, v katerem so evropske banke zaslužile več kot kadarkoli, se zaključuje. Vprašanje za prihodnja četrtletja ni, ali se bo to zgodilo, temveč kako hitro.
