Kam z denarjem, 40 odstotkov Slovencev ne vpraša nikogar, 6 odstotkov pa vpraša ChatGPT

Vsak dvajseti Slovenec pri odločitvi, kam vložiti denar, za nasvet vpraša ChatGPT ali podobno orodje, vsak sedmi pa z njim išče informacije o naložbah. Štirje od desetih se ne posvetujejo z nikomer. Nasvete finančnih ali bančnih strokovnjakov poišče dobra desetina. To so podatki ankete Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov, opravljene med prebivalci Slovenije v starosti od 18 do 65 let, ki jo je združenje predstavilo v Ljubljani.

Številke so ostale v senci večje novice dneva, da pet slovenskih družb za upravljanje zdaj upravlja 7,8 milijarde evrov premoženja v 72 vzajemnih skladih, kar je skoraj dve milijardi več kot pred letom dni. Toda tista novica govori o denarju, ki je že nekam vložen, medtem ko 30 milijard evrov leži v bančnih depozitih pri obrestnih merah med 0,01 in 3 odstotki, 27 odstotkov prebivalcev pa hrani prihranke v gotovini.

Globalna raziskava revizijske hiše EY, objavljena aprila 2026 na podlagi odgovorov 18.000 potrošnikov v 23 državah, je pokazala, da je v zadnjih šestih mesecih 49 odstotkov vprašanih uporabilo umetno inteligenco pri odločitvah o varčevanju in naložbah. Med generacijo Z, torej med tistimi, ki šele začenjajo kopičiti premoženje, je ta delež dosegel 68 odstotkov. Svetovni gospodarski forum napoveduje, da bo do leta 2028 okrog 80 odstotkov malih vlagateljev uporabljalo tovrstna orodja.

Britanski finančni regulator FCA je januarja 2026 odprl javni pregled o vplivu teh orodij na male vlagatelje. V dokumentu, ki ga je podpisal predsednik odbora za pregled Keith Mills, so navedena tveganja, ki jih splošna orodja prinašajo v finančno svetovanje; pristranskost v podatkih, na katerih je model naučen, zavajajoče informacije, ki jih model podaja z enako samozavestjo kot pravilne, in postopno zmanjšanje finančne pismenosti uporabnikov, ki odločanje prepuščajo algoritmu, namesto da bi se ga naučili sami.

Harvardska poslovna šola je marca 2026 objavila študijo, ki kaže, kaj se zgodi, ko dva modela gledata isti trg. Raziskovalci so primerjali napovedi modela ChatGPT in kitajskega modela DeepSeek za skoraj 5.000 kitajskih delnic. ChatGPT je dajal občutno bolj optimistične napovedi, z višjimi ciljnimi cenami in več priporočili za nakup. Razlog ni bil v tem, da bi en model bolje razumel trg, temveč v tem, da je imel ChatGPT manj dostopa do kitajskih medijskih virov in je zato polnil vrzeli z lastnimi predpostavkami. Vlagatelj, ki bi sledil enemu, bi kupil povsem drugačen portfelj kot vlagatelj, ki bi sledil drugemu, čeprav sta oba gledala iste delnice.

Španski regulator vrednostnih papirjev CNMV je v ločeni študiji iz istega meseca testiral štiri modele pri nalogah izbire delnic in ugotovil ponavljajoče se napake: finančne zmote, prenašanje napak med koraki sklepanja in sklicevanje na zastarele ali izmišljene podatke. Modeli so ob stalnem človeškem nadzoru lahko presegli tržno povprečje, brez njega pa so bili nezanesljivi.

Antonia Medlicott, direktorica britanskega svetovalnega podjetja Investing Insiders, je za revijo Money Week povedala, da umetna inteligenca ob neposrednem vprašanju ne daje zanesljivih finančnih nasvetov in da je zaskrbljujoče, koliko ljudi ji kljub temu zaupa pri odločitvah o varčevalnih računih, nakupu stanovanja ali pokojninskem načrtovanju.

Benjamin Jošar, predsednik upravnega odbora slovenskega združenja družb za upravljanje in predsednik uprave Triglav Investments, je na tiskovni konferenci poudaril, da je ključno doseči stopnjo finančne pismenosti, pri kateri ljudje znajo pravilno interpretirati informacije iz različnih virov, vključno z umetno inteligenco. Direktorica združenja Mira K. Veljić je dodala, da je razporeditev sredstev med skladi v Sloveniji precej drugačna kot drugod po Evropi. 5,5 milijarde od skupno 7,8 milijarde evrov je v delniških naložbah. Obvezniški skladi, denarni skladi in skladi denarnega trga, ki bi bili naravna alternativa slabo obrestovanim depozitom, ostajajo v Sloveniji premalo izkoriščeni.

Algoritem, ki je bil naučen na splošnih besedilih in nima dostopa do aktualnih tržnih podatkov, je v Sloveniji za zdaj pogostejši finančni sogovornik kot licencirani svetovalec. Plast tistih, ki poiščejo strokovnjaka, se po podatkih EY v svetu krči, ker je algoritem dostopnejši in cenejši.