Italijanska premierka je v nedeljskem pismu predsednici Komisije Ursuli von der Leyen zagrozila z izstopom iz 150-milijardnega obrambnega programa SAFE, če Bruselj ne razširi proračunskega izuzetka za obrambne izdatke tudi na energetske subvencije. Slovenija je isti izuzetak aktivirala julija 2025, po analizi Evropskega fiskalnega odbora pa ga že koristi širše od prvotnega namena.
Nacionalni zaščitni izuzetak (National Escape Clause) članicam EU od marca 2025 dovoljuje, da za obrambo presežejo 3-odstotni prag primanjkljaja za do 1,5 odstotne točke BDP letno, štiri leta zapored. Do februarja 2026 ga je aktiviralo 17 držav. Meloni zahteva, da se enaka fleksibilnost začasno razširi na naložbe in izredne ukrepe za blažitev energetske krize. “Brez te politične doslednosti bi bilo za italijansko vlado zelo težko javnosti pojasniti, zakaj bi posegla po programu SAFE,” je zapisala.
SAFE (Security Action for Europe) je mehanizem skupnega zadolževanja EU v višini 150 milijard evrov za skupno nabavo obrambne opreme. Italiji pripada 14,9 milijarde evrov ugodnih posojil, pogodbeni rok za podpis pa se izteče konec maja. Obrambni minister Guido Crosetto je 14. maja priznal, da se odločitev še ni zgodila.
Vojna v Iranu, blokada Hormuzove ožine in skok cen nafte nad 100 dolarjev za sodček so za tretje največje gospodarstvo evrskega območja ustvarili energetski račun, ki ga proračun ne zmore pokriti brez kršitve fiskalnih pravil. Confindustria ocenjuje, da bi ob scenariju nafte pri 140 dolarjih in vojni do konca leta italijanska podjetja utrpela 21 milijard evrov dodatnih energetskih stroškov. Vlada je februarja že sprejela energetski dekret v vrednosti 3 milijard evrov, a v pismu von der Leyen Meloni piše o potrebi po več kot 30 milijardah. Ob primanjkljaju 3,1 odstotka BDP v letu 2025, ki Italijo že drži v postopku presežnega primanjkljaja, za te zneske brez izuzetka ni prostora.
Komisija zahtevo doslej zavrača. Uradna linija je, da ruska agresija pomeni izredne varnostne okoliščine, iranska energetska kriza pa tega praga ne dosega. Meloni to ločnico napada neposredno: “Ne moremo državljanom pojasniti, da EU dovoljuje finančno fleksibilnost za varnost in obrambo v najožjem smislu, ne pa za zaščito družin, delavcev in podjetij pred novo energetsko krizo, ki grozi z uničujočim udarcem realnemu gospodarstvu.”
Protargument je fiskalnega reda. Izuzetak je zamišljen kot omejen odziv z jasnim namenom. Razširitev na energijo odpre vprašanje, zakaj ne tudi na zdravstvo ali infrastrukturo, fiskalna pravila pa izgubijo zavezujočo moč v trenutku, ko jo EU najbolj potrebuje. ECB je marca 2026 opozorila, da bi podaljšanje iranskega konflikta Evropo potisnilo v stagflacijo. Za Italijo, katere javni dolg presega 135 odstotkov BDP, je to okolje, v katerem se tržno zadolževanje hitro podraži.
Slovenija je v tem sporu na obeh straneh mize. Ljubljana je julija 2025 aktivirala obrambni izuzetak, da bi obrambne izdatke dvignila z 1,4 na 1,8 odstotka BDP do leta 2026. Analiza Evropskega fiskalnega odbora pri CEPR, objavljena marca 2026, pa je razkrila, da Slovenija sodi med države, ki so široko interpretacijo izuzetka izkoristile tudi za ne-obrambne namene. Ker je obrambo povečevala že v obdobju 2021 do 2024, je ta “kredit” uporabila za proračunski prostor pri drugih odhodkih. V praksi torej že dela tisto, kar Italija zahteva de iure.
Ljubljana obenem ve, kaj pomeni financirati energetsko krizo s primanjkljajem. Premier Robert Golob je septembra 2022 napovedal za skoraj 5 milijard evrov ukrepov, parlament je decembra istega leta potrdil zakon, ki je samo za gospodarstvo namenil 1,2 milijarde evrov subvencij za elektriko, plin in paro. Skupaj s kapicami na maloprodajne cene goriv, energetskimi dodatki in znižanim DDV na energente je paket primanjkljaj izstrelil na 5,3 odstotka BDP v letu 2023, rekordno raven. Proračunska poraba je dosegla 16,7 milijarde evrov ob BDP, ki tedaj ni dosegel 60 milijard.
Slovenija pa ni zaprosila za SAFE posojila. Skupaj z Avstrijo, Nemčijo, Irsko, Luksemburgom, Malto, Nizozemsko in Švedsko sodi med osem članic, ki niso vložile zahtevka za obrambna posojila. Nemčija se zadolžuje ugodneje od EU same, Slovenija pa si z razmeroma nizkim obrambnim proračunom ni naložila dodatnega dolga. Ljubljana ima zato na mizi manj instrumentov kot Rim, a tudi manj obveznosti.
Rok za podpis SAFE pogodb je konec maja. Italija si ne more privoščiti izstopa iz programa, ki ji nudi 14,9 milijarde evrov po ugodnejši obrestni meri od tržne, Komisija pa ne more dopustiti, da tretje največje gospodarstvo evrskega območja ostane zunaj ključnega obrambnega mehanizma. Ta pat položaj daje Rimu pogajalski vzvod.
Razširitev izuzetka na energijo bi za Slovenijo pomenila dodaten fiskalni prostor v trenutku, ko se iranski konflikt preliva v višje cene goriv in slabšo industrijsko konjunkturo. MMF je januarja 2026 ocenil, da bo slovensko gospodarstvo v scenariju navzdol raslo za pol odstotne točke počasneje od napovedi. Odgovor iz Bruslja se pričakuje v prihodnjih dneh.
