OECD znižal napoved za Slovenijo na 1,9 odstotka: rast zavirata energetski šok in visoke plače

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes objavila junijsko izdajo gospodarskih obetov, v kateri za Slovenijo napoveduje 1,9-odstotno rast letos in 2,2-odstotno prihodnje leto. Letošnja napoved je nižja od decembrske, ko je OECD napovedoval 2,3-odstotno rast.

Slovenija je skupaj z drugimi evropskimi gospodarstvi plačala ceno za energetski šok, ki ga je povzročilo zaprtje Hormuške ožine po februarskem napadu ZDA in Izraela na Iran.

Ključni razlog za nižjo rast je kombinacija dveh pritiskov. Na eni strani je energetski šok, ki je aprila potisnil letno inflacijo energije v Sloveniji na 15,6 odstotka, skupno inflacijo pa na 3,4 odstotka. Na drugi strani so visoki stroški dela. Nominalne plače so v 2025 zrastle za 5,9 odstotka, urni stroški dela pa so v zadnjem četrtletju lani porasli za 17,1 odstotka, delno zaradi novega regresa za zimske praznike. Minimalna plača se je januarja letos zvišala za 16 odstotkov, kar je po oceni OECD storitve inflacijo aprila potisnilo na 3,8 odstotka.

Slovensko gospodarstvo je v prvem četrtletju 2026 zraslo za 0,7 odstotka četrtletje na četrtletje, kar kaže na vzdržnost domačega povpraševanja. Brezposelnost je bila marca pri 3,9 odstotka, trg dela ostaja napet. A aprila je zaupanje potrošnikov močno upadlo, kar OECD neposredno pripisuje vplivu bližnjevzhodnega konflikta. Industrija je bila aprila bolj optimistična: industrijska proizvodnja je marca zrasla za 4,9 odstotka mesečno, promet v trgovini na drobno brez avtomobilskih goriv pa za 0,8 odstotka.

Fiskalna slika je mešana. OECD pričakuje, da bo proračunski primanjkljaj letos dosegel 3,3 odstotka BDP in prihodnje leto 3,5 odstotka, kar je več kot lani pri 2,5 odstotka. Razlogi so višji izdatki za obrambo, ki bodo letos dosegli 1,9 odstotka BDP, rast plač v javnem sektorju za 0,5 odstotka BDP in povečanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo za 1 odstotek BDP.

Javni dolg po maastrichtski definiciji bo po napovedi ostal stabilen pri okrog 66 odstotkih BDP. Vladni davčni rezi v vrednosti 1,5 odstotka BDP, ki jih je sprejela Državni zbor, niso vključeni v napovedi, kar po oceni OECD pomeni tveganje višjih primanjkljajev.

OECD za Slovenijo izrecno priporoča tri strukturne reforme: trajno prerazporeditev proračunskih sredstev za pokritje višjih obrambnih izdatkov, nadaljnje pokojninske in davčne reforme vključno z znižanjem visoke obremenitve dela, ter pospešitev investicij v omrežje in nizkoogljično energijo s poenostavitvijo postopkov za pridobivanje dovoljenj.