Slovenski javni dolg je konec prvega četrtletja znašal 64,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), nemški pa 64,4 odstotka, kažejo današnji podatki Eurostata. Razlika med državama, ki je pred letom znašala še 7,6 odstotne točke, se je tako rekoč izničila. Medtem ko se slovenski dolg zmanjšuje, se nemški povečuje.
Slovenija se je po medletnem znižanju deleža javnega dolga uvrstila med najuspešnejše države Evropske unije. V enem letu se je delež dolga zmanjšal za 4,8 odstotne točke, večji padec sta zabeležili le Grčija (9,4 odstotne točke) in Ciper (7,4 odstotne točke). V primerjavi s koncem lanskega leta se je slovenski dolg znižal še za 0,9 odstotne točke, kar je četrto največje zmanjšanje med državami članicami.
Pomembnejši pa je podatek o absolutnem znesku dolga. Ta je konec marca znašal 46,32 milijarde evrov, leto prej pa 47,22 milijarde evrov. V enem letu se je tako zmanjšal za približno 906 milijonov evrov, kar je med evropskimi državami prej izjema kot pravilo. Večini članic se namreč dolg v evrih še naprej povečuje, delež v BDP pa upada predvsem zaradi gospodarske rasti.
Trend je v večini Evropske unije drugačen. Dolg evrskega območja se je zvišal na 88,9 odstotka BDP, dolg celotne EU pa na 82,9 odstotka BDP. V primerjavi z letom prej se je povečal v večini držav članic.
Največji medletni porast je zabeležila Finska, kjer se je dolg povečal za 5,5 odstotne točke na 89,7 odstotka BDP, sledila je Poljska z rastjo za 4,5 odstotne točke na 61,6 odstotka BDP. Med največjimi gospodarstvi izstopa Francija, kjer je javni dolg dosegel 117,6 odstotka BDP.
| Javni dolg izbranih držav ob koncu prvega četrtletja 2026 | ||
|---|---|---|
| Država | Delež v BDP | Medletna sprememba |
| Grčija | 143,5 % | −9,4 o. t. |
| Italija | 138,9 % | +1,7 o. t. |
| Francija | 117,6 % | +4,0 o. t. |
| Evrsko območje | 88,9 % | +1,7 o. t. |
| Evropska unija | 82,9 % | +1,5 o. t. |
| Avstrija | 83,3 % | +0,4 o. t. |
| Slovenija | 64,8 % | −4,8 o. t. |
| Nemčija | 64,4 % | +2,4 o. t. |
| Slovaška | 62,5 % | −0,7 o. t. |
| Hrvaška | 58,4 % | +0,2 o. t. |
| Estonija | 25,2 % | +1,3 o. t. |
Vir: Eurostat.
Po strukturi ostaja slovenski javni dolg običajen. Obveznice predstavljajo 54,5 odstotka BDP, posojila deset odstotkov, gotovina in vloge pa 0,3 odstotka. Slovenija ima hkrati za 1,5 odstotka BDP terjatev iz meddržavnih posojil, odobrenih Grčiji, Irski in Portugalski.
Eurostat je objavil tudi podatke o javnofinančnem primanjkljaju. Ta je v Sloveniji v prvem četrtletju znašal 2,9 odstotka BDP, medtem ko je bilo povprečje tako v evrskem območju kot v EU 3,1 odstotka BDP.
V primerjavi z zadnjim četrtletjem lani se je slovenski primanjkljaj izboljšal, saj je konec leta 2025 znašal 3,6 odstotka BDP. Na medletni ravni pa je slika manj ugodna. V prvem četrtletju lani je primanjkljaj znašal 2,3 odstotka BDP, letos pa 2,9 odstotka.
Nižji delež javnega dolga in višji primanjkljaj si ne nasprotujeta. Delež dolga se zmanjšuje predvsem zato, ker nominalni BDP raste hitreje od dolga. Med koncem lanskega leta in koncem marca se je javni dolg zmanjšal le za približno devet milijonov evrov, delež dolga v BDP pa je kljub temu padel za skoraj odstotno točko.
Preberite več:
Slovenija trenutno ostaja med fiskalno uspešnejšimi državami Evropske unije, vendar bo nadaljnje gibanje javnega dolga odvisno predvsem od prihodnje proračunske politike. Podatki ministrstva za finance kažejo, da se je konsolidirani javnofinančni primanjkljaj v prvih petih mesecih letos povečal na 930,6 milijona evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani znašal 632 milijonov evrov. Prihodki so se povečali za 11,8 odstotka, odhodki pa še hitreje, za 13,7 odstotka, predvsem zaradi višjih stroškov plač po plačni reformi.
