Zdravstveni izdatki gospodinjstev zrasli za 9,4 odstotka, kljub ukinitvi dopolnilnega zavarovanja

Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2024 znašali 6,26 milijarde evrov, kar predstavlja 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda. V primerjavi z letom 2023 so izdatki porasli za 5,3 odstotka. Javni viri so financirali 85,5 odstotka izdatkov za zdravstvo, zasebni viri pa 14,5 odstotka.

Kljub visokemu deležu javnega financiranja so gospodinjstva neposredno iz žepa porabila 807 milijonov evrov, kar je 9,4 odstotka več kot leto prej. Slovenija je s 9,3 odstotka BDP pod povprečjem EU, ki je leta 2023 znašalo 10,0 odstotka BDP, medtem ko je Avstrija dosegla 11,2 odstotka BDP.

Delež javnih virov v strukturi financiranja zdravstva je leta 2024 znašal 85,5 odstotka, delež zasebnih virov pa 14,5 odstotka, kažejo podatki statističnega urada. V letu 2024 so se zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zmanjšala sredstva iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. To je v splošnem prispevalo k zmanjšanju sredstev iz zasebnih virov ter po drugi strani k povečanju sredstev iz javnih virov. Obvezni zdravstveni prispevek, ki je nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je postal del skladov socialne varnosti. To pomeni, da je bil del prej zasebnega vira financiranja nadomeščen z javnim virom. Osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva so skladi socialne varnosti, ki so v letu 2024 pokrili 76,9 odstotka tekočih izdatkov za zdravstvo.

Izdatki gospodinjstev za zdravstvene storitve in blago so leta 2024 obsegali 807 milijonov evrov ali za 9,4 odstotka več kot leto prej. Neposredno iz žepa so gospodinjstva največ denarja porabila za zdravila in drugo medicinsko blago, kar je predstavljalo 51,8 odstotka vseh neposrednih izdatkov. Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave s 43,4 odstotka, pri čemer so zobozdravstvene storitve predstavljale 13,8 odstotka vseh sredstev v obliki doplačil. Zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se je v letu 2024 spremenila struktura zasebnih izdatkov, v kateri so imeli neposredni izdatki gospodinjstev največji, 88,9-odstotni delež.

Izdatki za storitve kurativnega zdravljenja so leta 2024 znašali 3,5 milijarde evrov in so bili za 7,3 odstotka večji kot v letu 2023. Skupno tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo je bilo porabljenih za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago so znašali 1,37 milijarde evrov in so bili za 5,1 odstotka večji kot leto prej. Izdatki za storitve, opravljene v bolnišnicah, so zajemali 37,8 odstotka tekočih izdatkov za zdravstvo. Izdatki za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, so obsegali četrtino, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa nekaj več kot petino.

Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so znašali 767 milijonov evrov oziroma za 8,0 odstotka več kot v letu 2023, izdatki za socialni del pa 268 milijonov evrov oziroma za 9,6 odstotka več. Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bila 8,4-odstotna. Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe, 51,5 odstotka, je bil namenjen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah. Z 48,1 odstotka so sledili izdatki za zagotavljanje take oskrbe na domu. V primerjavi z letom prej so se izdatki, namenjeni izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu, povečali za 12,3 odstotka, izdatki za izvajanje tovrstne oskrbe v institucijah pa za 4,3 odstotka.

Slovenija je leta 2024 za zdravstveno varstvo namenila 9,3 odstotka BDP, kar je pod povprečjem Evropske unije, ki je leta 2023 znašalo 10,0 odstotka BDP. Med državami članicami EU so najvišje deleže BDP za zdravstvo namenile Nemčija z 11,7 odstotka, Francija z 11,5 odstotka ter Avstrija in Švedska, obe z 11,2 odstotka BDP. Avstrija kot sosednja država namenja za zdravstvo skoraj dva odstotna točka BDP več kot Slovenija. Hrvaška je leta 2021 za zdravstvo namenila 9,1 odstotka BDP z javnim financiranjem 84,1 odstotka, kar je primerljivo s slovenskim modelom javnega financiranja 85,5 odstotka.

Primerjava s Hrvaško kaže, da ima Slovenija podoben delež javnega financiranja zdravstva kot Hrvaška, a višji delež neposrednih izdatkov gospodinjstev. V Hrvaški so leta 2021 neposredni izdatki gospodinjstev predstavljali 9,4 odstotka tekočih izdatkov za zdravstvo, medtem ko so v Sloveniji leta 2024 predstavljali 12,9 odstotka. To pomeni, da slovenska gospodinjstva kljub podobnemu javnemu financiranju kot v Hrvaški plačujejo višji delež zdravstvenih storitev neposredno iz žepa. Razlika 3,5 odstotne točke kaže na strukturne razlike v paketih javnega zdravstvenega zavarovanja med obema državama.