SBITOP je ponedeljek zaključil pri 2.995,89 točke, vsega štiri točke pod psihološko mejo, ki jo je marca prvič prebil. Indeks je pridobil 0,06 odstotka, toda gibanje znotraj dneva je bilo zgovornejše od zaključka; med sejo je SBITOP dosegel 3.009, nato pa se povlekel nazaj pod 3.000.
Slovenski borzni indeks se od marca ohranja v ozkem razponu tik pod ali tik nad 3.000 točkami. Rast od začetka leta znaša približno 17 odstotkov, kar Ljubljansko borzo postavlja med najdonosnejše kapitalske trge v Evropi, pred DAX, CAC 40 in Stoxx 600. Razlog ni v velikosti, temveč v strukturi: osem delnic v prvi kotaciji, stabilne bilance, dividendni donosi, ki v okolju negotovosti pritegnejo domači kapital, in individualni naložbeni računi, ki od marca prinašajo svež denar na parket. Toda ponedeljkovo trgovanje je pokazalo, da zagon pojenja. Promet je znašal 2,33 milijona evrov. Med osmimi delnicami prve kotacije so bile štiri v zelenem, štiri v rdečem. To ni signal smeri.
NLB je bil z 848.227 evrov prometa najprometnejša delnica na parketu. Zaključil je pri 228 evrih, z dobičkom 0,44 odstotka, po tem ko je med sejo dosegel 231 in nato popustil. Razpon štirih evrov med najvišjo in najnižjo ceno dneva je za NLB relativno širok. Vzorec se ponavlja že več tednov; povpraševanje obstaja, toda vsakemu vzponu sledi prodajni pritisk.
Krka je zaključila pri 251 evrih s prometom 486.507 evrov, kar jo je postavilo na drugo mesto po prometu. Farmacevtski velikan ostaja najstabilnejša sestavina indeksa. Institucionalni vlagatelji jo kupujejo ne glede na geopolitično ozadje, ker stabilna dobičkonosnost in dividendna politika v okolju stodolarskega soda nafte nudita predvidljivost, ki je drugje na parketu ni. Telekom je pridobil 0,72 odstotka pri 140 evrih, toda pri zgolj sedmih poslih je to posamična transakcija, ne tržni signal. Cinkarna, Luka in Pozavarovalnica Sava so se gibale znotraj pol odstotka v obe smeri pri minimalnem prometu.
Zunaj prve kotacije je izstopala Vzajemna, ki je izgubila 9,38 odstotka in zaključila pri 1,45 evra. Delnica, ki je na borzo prišla marca ob uvedbi INR računov, še ni stabilizirala tečaja. Sto petindvajset poslov in promet 51.571 evrov sta za standardno kotacijo izjemno živahna, toda smer je bila enoznačno navzdol.
Priča ponedeljka pa ni bila ne NLB ne Vzajemna, ampak Petrol. Delnica je zaključila pri 55,20 evra z izgubo 1,43 odstotka, najglobljo med blue chipi. To je na prvi pogled protislovno. Nafta je nad 104 dolarji za sod, energetski sektor po svetu pridobiva. Toda Petrol ni proizvajalec nafte. Je distributer. Višje nabavne cene goriva pomenijo pritisk na marže, potrošniki pa ob rekordnih cenah na črpalkah začenjajo omejevati porabo. Promet je znašal 433.329 evrov pri 49 poslih, brez poskusa odboja med sejo. Dokler vojna v Perzijskem zalivu drži Brent nad sto dolarji, bo Petrol ostal pod pritiskom, ki ga nobena dividenda ne more v celoti izravnati.
En odgovor
Petrol je že nekaj časa šibkejši člen.