Tri četrtine vseh kmetij odvisnih od EU plačil

V kampanji oddaje zbirnih vlog za leto 2026 je bilo oddanih skupaj 52.587 vlog, kar kaže na visoko vključenost slovenskih kmetijskih gospodarstev v ukrepe skupne kmetijske politike. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji približno 70.000 kmetijskih gospodarstev, torej je 75 odstotkov vseh kmetij oddalo zbirne vloge za pridobitev evropskih sredstev. Največ kmetijskih gospodarstev je vključeno v neposredna plačila, kjer je sodelovalo 52.196 gospodarstev, kar predstavlja 99,3 odstotka vseh vlagateljev.

Neposredna plačila so najpogostejši ukrep skupne kmetijske politike, v katerega je vključenih 52.196 kmetijskih gospodarstev. To predstavlja 99,3 odstotka vseh gospodarstev, ki so oddala zbirne vloge za letošnje leto. Dejstvo, da skoraj vsi vlagatelji sodelujejo v neposrednih plačilih, kaže na visoko odvisnost slovenskega kmetijstva od evropskih subvencij.

V plačila za območja z naravnimi ali drugimi omejitvami je vključenih 44.269 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 84 odstotkov vseh vlagateljev. Ta plačila so namenjena kmetijskim gospodarstvom, ki delujejo na območjih z oteženimi pogoji za kmetovanje, kot so hribovita območja, območja s slabšimi prstmi ali območja z nižjimi temperaturami. Visok delež gospodarstev v tem ukrepu odraža geografske značilnosti Slovenije, kjer je velik del kmetijskih površin na hribovitih ali gorskih območjih.

V shemo za okolje in podnebje je vključenih 21.255 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 40 odstotkov vseh vlagateljev. Ta shema je namenjena spodbujanju kmetijskih praks, ki prispevajo k varstvu okolja, ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Dejstvo, da manj kot polovica vlagateljev sodeluje v tej shemi, kaže, da okoljski ukrepi niso prioriteta za večino slovenskih kmetijskih gospodarstev. Neposredna plačila so (očitno) bolj privlačna.

V ekološko kmetovanje je vključenih 3.945 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 7,5 odstotka vseh vlagateljev. Ekološko kmetovanje pomeni pridelavo hrane brez uporabe sintetičnih gnojil in pesticidov ter z upoštevanjem načel trajnostnega kmetovanja. Kljub temu, da se Slovenija predstavlja kot zelena država, številke kažejo, da je delež ekoloških kmetij razmeroma nizek.

V okviru kmetijsko-okoljskih in podnebnih ukrepov je bilo v intervencije skupaj vključenih 8.222 kmetijskih gospodarstev. To pomeni, da je ekološko kmetovanje le ena od možnosti znotraj širšega spektra okoljskih ukrepov.

V intervencijo lokalne sorte je vključenih 2.689 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja pet odstotkov vseh vlagateljev. Ta intervencija je namenjena ohranjanju avtohtonih in lokalnih sort rastlin ter pasem živali, ki so prilagojene slovenskim razmeram.

Nizek delež gospodarstev v tem ukrepu kaže, da ohranjanje biotske raznovrstnosti v praksi ni prioriteta za večino slovenskih kmetij. V biotično varstvo rastlin je vključenih 415 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja manj kot en odstotek vlagateljev. To je izjemno nizka številka glede na pomen biotičnega varstva za trajnostno kmetijstvo.

Na območjih Natura 2000 je bilo v intervencije za ohranjanje habitatnih tipov in vrst vključenih skupaj 314 kmetijskih gospodarstev, največ v ukrep negnojeni travniki na območjih Natura 2000. Natura 2000 je mreža zavarovanih območij v Evropski uniji, namenjena ohranjanju ogroženih vrst in habitatnih tipov. Nizko število vključenih gospodarstev kaže, da je kmetovanje na varovanih območjih omejeno ali pa so zahteve tega ukrepa za večino kmetij previsoke.

Podatek, da je 52.587 kmetijskih gospodarstev oddalo zbirne vloge od skupno približno 70.000 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, pomeni, da je 75 odstotkov vseh kmetij odvisnih od evropskih plačil. To kaže na visoko odvisnost slovenskega kmetijstva od subvencij skupne kmetijske politike.

Brez teh plačil bi večina slovenskih kmetij težko preživela, saj so subvencije pogosto bistveni del dohodka kmetijskih gospodarstev. Podatki potrjujejo velik interes slovenskih kmetijskih gospodarstev za izvajanje ukrepov, povezanih s trajnostnim gospodarjenjem, varovanjem okolja in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, a hkrati kažejo, da so najbolj priljubljeni tisti ukrepi, ki prinašajo neposredna plačila. Okoljski in biodiverzitetni ukrepi so manj zastopani.